Krivic: Novo norčevanje iz prava in zdravega razuma

Po najnovejšem osnutku predloga zakona o povračilu škode izbrisanim, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo, naj bi po neuradnih informacijah upravičenci za vsak mesec izbrisa dobili po 40 evrov. Sprva je sicer vlada predvidevala po 30 evrov odškodnine na mesec. Pričakovati pa je, da izbrisani tudi s tem predlogom ne bodo zadovoljni. Oglasil se je že Matevž Krivic, ki je zapisal, da "razuma  in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje".

Dolžina trajanja izbrisa bi se štela od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Število upravičencev že v prvem osnutku ni bilo navedeno, a minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je takrat dejal, da gre za okoli 8000 posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.

Po trenutni, najnovejši shemi, bi lahko torej največja odškodnina znašala dobrih 10.000 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Odškodnina pa bi bila lahko višja, če je imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo moral te stroške dokazati.

Virant je zadnji osnutek zakona v sredo predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin. Ti so glede predloga po njegovih besedah načeloma usklajeni, a vsebine javnosti še ni želel razkriti. Z njo želi namreč najprej seznaniti izbrisane. Tako jim bo besedilo predloga posredoval danes, prihodnji teden pa načrtuje tudi srečanje z njimi. V petek bodo po njegovih besedah besedilo zakonskega predloga objavili tudi na spletnem portalu e-demokracija.

Minister je v sredo medijem pojasnil le, da gredo spremembe v osnutku v smer, kot so jo predlagali predstavniki izbrisanih, a kljub temu ne verjame, da bo vsebina zakona lahko z njimi v celoti usklajena. "Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo," je dodal in napovedal, da bo vlada predlog zakona obravnavala v juliju, poslanci pa bodo o njem dokončno odločali predvidoma oktobra.

Predstavniki izbrisanih in nekatere nevladne organizacije so že prvotni osnutek zakonskega predloga označili kot sramoten in predlagali devetkrat višji znesek. Ob tem so tudi zahtevali, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.671 izbrisanim. 

"Razuma in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje. Zadnji Virantov, od koalicijskih partnerjev podprti predlog zakona o odškodninah za izbrisane je – že po prvih Virantovih izjavah sodeč – očitno še vedno popolnoma neresen, do izbrisanih in do ESČP žaljiv, do državne blagajne in davkoplačevalcev pa skrajno neodgovoren. Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo (ponavljam: ne takoj, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi), potem je z njeno vlado na teh njenih izhodiščih vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zavlačevalne manevre – in bo odločil pač Strasbourg. Zato bom organizacijam, ki zastopajo interese izbrisanih, predlagal, naj vsak nadaljnji pogovor na izhodiščih tega zakona kategorično zavrnejo," je zapisal Matvež Krivic.

Rok, do katerega bi morala Slovenija sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane, se je sicer iztekel v sredo. Pred letom dni je namreč Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi namreč odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vlada je sicer v začetku leta sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji ni ugodilo. (STA, mh)