EU dosegla politični dogovor o proračunu 2014-2020

EU je po več mesecih težavnih pogajanj le dosegla politični dogovor o proračunu za obdobje 2014-2020, je danes sporočil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po izrednem sestanku s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. Dogovor morajo sicer še potrditi tako članice kot parlament.

Podlaga za pogajanja v trialogu je bil februarski dogovor voditeljev unije, da bo v evropski blagajni v obdobju 2014-2020 960 milijard evrov, kar je odstotek bruto nacionalnega dohodka unije. To je prvi večletni proračun v zgodovini unije, ki je siromašnejši od svojega predhodnika. Imenovali so ga proračun zmernosti.

Evropski parlament ni bil zadovoljen z obsegom, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, saj se je vrh o njej s težavo dogovoril na maratonskih pogajanjih v drugem poskusu, je v pogajanjih zahteval predvsem več prožnosti - možnost prerazporejanja sredstev med politikami in pretok denarja med letnimi proračuni.

Njegov pogoj za kompromis je tudi dogovor članic o rebalansu letošnjega evropskega proračuna, v katerem po ocenah komisije manjka 11,2 milijarde evrov. Članice se dogovorile, da bodo v prvi fazi zagotovile 7,3 milijarde evrov - po današnjem dogovoru morajo to storiti do 9. julija, nato pa preučile potrebo po prispevku še preostalega.

Tretja zahteva parlamenta je bila vmesna revizija dogovora o proračunu, četrta pa preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne.

"Z navdušenjem oznanjam, da imamo danes politični dogovor o prihodnjem proračunu EU," je po izrednem sestanku s Schulzem in Kennyjem, sklicanem v sredo popoldne, povedal Barroso. "Dogovor je dober za Evropo, za njene državljane in gospodarstvo," je poudaril.

Dogovor po besedah šefa komisije prinaša več prožnosti, pospešitev financiranja ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih ter za financiranje malih in srednjih podjetij, omogoča krepitev pomoči najbolj ogroženim in potrjuje dogovor o rebalansu letošnjega proračuna.

Večletni evropski proračun "ni abstrakten koncept, je pravi sklad za rast Evrope", ki je nujen za učinkovit boj proti brezposelnosti mladih in za financiranje gospodarstva, o čemer bo danes razpravljal vrh unije, je še izpostavil Barroso.

Predsednik parlamenta Schulz je manj navdušen, a pravi, da je dogovor sprejemljiv in da se bo boril za to, da na plenarnem zasedanju prihodnji teden dobi večino glasov evropskih poslancev. "Odstotek nečesa je vselej več kot 100 odstotkov ničesar," je ponazoril.

Parlament je bil zelo razočaran nad februarskim dogovorom, ki po njegovi oceni ni bil dovolj ambiciozen, zato se je v pogajanjih boril za to, da bo 960 milijard evrov res na voljo, kar je tudi dosegel, je pojasnil Schulz. V sedanjem večletnem proračunu namreč okoli 55 milijard niso porabili, temveč vrnili članicam ali namenili za druge cilje, je pojasnil.

Pri tem je Schulz poudaril, da potrebuje unija v prihodnje drugačno strukturo proračuna, in kot enega največjih dosežkov v pogajanjih izpostavil revizijsko klavzulo, ki določa, da morata parlament in komisija v naslednjem mandatu preučila ustreznost dogovorjenega večletnega proračuna. Izpostavil je tudi, da mora biti naslednji večletni proračun petleten, ne sedemleten.

To je pomemben dan za Evropo, za njenih 500 milijonov prebivalcev in 26 milijonov brezposelnih, je zgled soočanja z izzivi, ki nas pestijo, pa je poudaril predsednik irske vlade Kenny, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU in je tako v pogajanjih zastopala članice. Prepričan je, da bodo članice današnji politični dogovor podprle.

Pogajanja članic, parlamenta in komisije so bila burna in polna preobratov. Članice in komisija so na primer že pred dobrim tednom sporočile, da je dogovor v trialogu dosežen, kar so naslednji dan v Evropskem parlamentu zanikali.

Schulz je ob tem v odzivu na kritike zaradi takšnih zapletov članice primerjal s kardinali v Vatikanu, medtem ko je dogajanje v parlamentu po njegovih besedah pač bolj jasno in pregledno.

Zgodba torej kljub današnjim zagotovilom vrha treh institucij še ni končana. Njihov politični dogovor morajo ločeno potrditi še članice in evropski poslanci na plenarnem zasedanju. Novih presenečenj ni mogoče izključiti. (STA, mh)