Mladi v Evropi potrebujejo več kot milijarde

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je našel trde besede. EU bo za boj zoper brezposelnost mladih namenila 6 milijard evrov (voditelji so ta znesek kasneje povečali na 8 milijard evrov). To je smešen znesek, pravi Schulz, kajti za reševanje bank so voditelji držav članic zagotovili 700 milijard evrov.

Marlies Uken v Die Zeit piše, naj bo ta ugotovitev še tako točna, se račun ne izide, kajti že zdaj je jasno, da mladim v EU ni mogoče pomagati samo z milijardami, četudi bi voditelji določili veliko višji znesek. Preveč hudo je v kriznih državah. Milijarde iz Bruslja utegnejo omiliti bedo, a na koncu bodo morale vlade same najti rešitve za probleme na trgih dela.

To pomeni, da morajo najprej priznati, da za vse ni kriva EU. V Španiji je bila denimo stopnja brezposelnosti mladih visoka že pred krizo, tudi problema visoke brezposelnosti na Švedskem ali Poljskem ni mogoče rešiti zgolj z denarjem. Denar namreč ne reši strukturnih problemov v teh državah. V južnih članicah primanjkuje dobrih izobraževalnih ustanov, možnosti za nadaljevanje šolanja in predvsem prihodnosti za ljudi z univerzitetno izobrazbo. Ni dovolj odpirati le delovnih mest za obrtnike. V mesecih, ne tednih, je mogoče reformirati trg dela v južnih članicah EU, piše Marlies Uken.

Tudi shema, na podlagi katere naj bi mladi dobili najkasneje štiri mesece po zaključku šolanja kakovostno ponudbo za zaposlitev, pripravništvo, vajeništvo ali nadaljevanje šolanja, ne bo omogočila čudežev. Za izvajanje te sheme naj bi države članice porabile 8 milijard evrov iz sklada za boj proti brezposelnosti mladih. Toda dokler ne bo jasno, kaj natančno bodo države članice počele s tem denarjem, bo shema ostala samo lepa kozmetika, svari nemška novinarka.

Bolj pomembno kot znesek je zato, kako bo ta denar porabljen. »Ne bo dovolj samo milijarde namazati na rano in potem malo popihati,« piše Marlies Uken.