Počasnejša hitrost

Države EU po dejanski hitrosti prenosa podatkov na omrežju xDSL

Staš Zgonik
MLADINA, št. 27, 5. 7. 2013

Evropska komisija je naročila raziskavo kakovosti širokopasovnega dostopa do interneta v državah EU.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 27, 5. 7. 2013

Evropska komisija je naročila raziskavo kakovosti širokopasovnega dostopa do interneta v državah EU.

Med drugim so preverjali, koliko se dejanske hitrosti prenosa podatkov ujemajo s hitrostmi, ki jih oglašujejo ponudniki dostopa do interneta.

Preverjali so vse tri najbolj razširjene možnosti dostopa, prek kabelskih ponudnikov, xDSL ali optike. In ugotovili, da dejanske hitrosti prenosa v končni obremenitvi dosegajo le 74 odstotkov oglaševanih hitrosti. Najslabše so se odrezale sicer najbolj razširjene povezave xDSL, ki so v povprečju dosegle le 63 odstotkov oglaševane hitrosti (v Sloveniji 76,4). Najbolj se svojih obljub držijo kabelski operaterji, pri katerih je dejanska hitrost znašala 91,4 odstotka oglaševane. Podatkov za Slovenijo v tem segmentu ni. Pri optiki so dejanske hitrosti v povprečju dosegale 84,4 odstotka oglaševanih (Slovenija 96 %).

Države EU po dejanski hitrosti prenosa podatkov na omrežju xDSL, izraženi v odstotkih oglaševane hitrosti (v %)

TOP 5
Slovaška 97,1
Hrvaška 94,8
Madžarska 90,3
Malta 86,0
Litva 85,7

FLOP 5
Francija 40,4
Velika Britanija 44,7
Grčija 48,6
Portugalska 59,4
Italija 60,4

Vir: Evropska komisija

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.