Obdavčitev sakralnih objektov

Verske skupnosti so bile doslej oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za objekte, ki so namenjeni verski dejavnosti, torej za cerkve, kapele, župnišča, semenišča, verske šole, samostane, molilnice ... Zakon o davku na nepremičnine pa predvideva, da se tudi ti objekti obdavčijo z 0,5-odstotno davčno stopnjo. Ali verske skupnosti, tudi rimskokatoliška cerkev, ki je največja med njimi, takšno breme sploh lahko prenesejo, zlasti še, ker bo RKC po novem dolžna plačevati tudi 0,5-odstotni davek na gozdna zemljišča, ki jih je dobila z denacionalizacijo? »Predlagane 0,5-odstotne davčne stopnje večina naših župnij in izobraževalnih ter kulturnih ustanov ne bi zmogla poravnati. Uvedba davka bi vodila v zaprtje šol in vrtcev, pa tudi cerkva in župnij,« trdijo v Slovenski škofovski konferenci.

Konkretne posledice opisujejo na primeru župnijske cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Ta je po ocenah geodetske uprave vredna nekaj manj kot sedem milijonov evrov, kar pomeni, da bi morala župnija po novem plačevati vsaj 34.828 evrov davka na leto, to pa je nekajkrat več, kot znašajo vsi darovi njenih vernikov. Državo opozarjajo, da so cerkvene nepremičnine neustrezno ovrednotene, zato davka ni mogoče pravično odmeriti.

RKC pa ni edina verska skupnosti, ki nasprotuje obdavčitvi verskih objektov. Podobno stališče je ministrstvu za finance poslala islamska skupnost v Sloveniji, ki bo džamijo in islamski kulturni center šele zgradila. Po njenem mnenju bi morali plačila davka oprostiti vse objekte v lasti verskih skupnosti, torej ne le objekte, namenjene verskim obredom, temveč celo gostinske lokale, kakršnega namerava skupnost zgraditi v okviru islamskega kulturnega centra, da bo lahko z njegovimi prihodki vzdrževala objekt.

Prepričljiv argument v prid stališčem verskih skupnosti je evropska praksa. V večini evropskih držav so sakralni objekti oproščeni plačila davka na nepremičnine. Drugačna obravnava izhaja iz dejstva, da gre za nepremičnine brez tržne vrednosti, ki so del kulturne dediščine, uporabljajo pa se nepridobitno in v dobro državljanov.

V bran verskih skupnosti so se postavili tudi na ministrstvu za kulturo. Direktor urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak je izrazil bojazen, da »verske skupnosti ne bodo zmogle plačila davščin« ter da bo zaradi tega »v znatni meri oteženo ali celo ogroženo njihovo delovanje«. Opozarja, da graditev in posest objektov, namenjenih bogoslužju oziroma drugemu verskemu obredju, sodi v sklop človekove pravice do verske svobode. Zato predlagala, da se iz obdavčitve izvzamejo vsi tisti objekti v lasti registriranih verskih skupnosti, ki so namenjeni izključno obredju, torej cerkve, kapele, znamenja, džamije, molilnice, sinagoge, templji ..., pa tudi vsi objekti, namenjeni življenju in delu redovnih skupnosti, torej samostani.

Če se bo ministrstvo za finance nazadnje odločilo za odpustek, bi bilo pametno, da to stori konservativno, se pravi, da oprostitev plačila davka prizna zgolj za sakralne objekte. Kakršnakoli širša izjema bi bila krivična, kajti če davka na nepremičnine ne bo treba plačevati vrtcem, šolam in lokalom v lasti verskih skupnosti, zakaj bi ga morali plačevati vrtci, šole, bolnišnice in druge javne ustanove?