Članarine kot provizije

Članarine so načeloma najbolj nesporen način financiranja političnih strank. Člani stranke so tisti, ki to želijo biti, in zneski, ki jih prispevajo stranki, so majhni. Višino letnih članarin so nam sporočili iz DeSUS, kjer znaša pet evrov, in SD, kjer znaša 25 evrov. Parlamentarne stranke so lani s članarinami zbrale od 7740 evrov (DL) do 257 tisoč evrov (SDS), skupno pa 609 tisoč evrov ali manj kot deset odstotkov vseh prihodkov.

Vendar imajo nekatere stranke poseben način pobiranja denarja od svojih ministrov, poslancev, občinskih svetnikov in funkcionarjev. Tem nekatere stranke pobirajo odstotek plače, kar pomeni, da je prihodek stranke sorazmeren s številom njenih članov na dobro plačanih javnih funkcijah. Tako imajo stranke neposredno finančno korist od političnega kadrovanja, ki dela škodo družbi, saj na odgovorna mesta ne postavlja najsposobnejših.

Poslanci in funkcionarji, ki so člani Pozitivne Slovenije, stranki na mesec plačujejo od pet do 50 evrov na mesec, odvisno od višine njihove bruto plače. V stranki SD poslanke in poslanci, evropski poslanki, ministrica in ministra ter državne sekretarke in sekretarji plačujejo stranki prispevek, ki znaša pet odstotkov neto plače. Iz SDS odgovora nismo dobili, je pa Žurnal24 leta 2010 navedel, da funkcionarji, ki so člani SDS, stranki prav tako plačujejo pet odstotkov neto dohodka. Žurnal24 je to sicer navedel v članku, v katerem so poročali o enkratnem ukrepu SDS, ko so morali vsi strankarski funkcionarji in poslanci v strankarsko blagajno prispevati polovico svoje plače.

V SLS odstotek od plačila sejnin namenjajo občinski svetniki, če se tako odloči občinski svet. Trenutno sta taka dva občinska odbora. Državljanska lista in DeSUS sta takšno financiranje zanikala, odgovore NSi pa smo čakali zaman.