Mokre želje politike so že ves čas, kako priti do vpliva na konkretne zadeve, glede katerih ima politika svoj interes.
Intervju / Janja Roblek: »Političnega nadzora nad sodstvom, kot ga predvideva sedanja sodna reforma, si doslej ni privoščila še nobena država v Evropski uniji.«
članica sodnega sveta in predsednica sodniškega društva

Združena politika, leva in desna, se je odločila za napad na sodstvo. Ena izmed sodnic z največjim ugledom opozarja, da česa takšnega, kot zdaj namerava politika, ni storila še nobena država članica EU ali Sveta Evrope, tudi Madžarska ne. Med razlogi za načrt političnega podrejanja sodstva vidi predvsem dejstvo, da so politiki in njihovi sopotniki v gospodarstvu v zadnjih letih spoznali, da nedotakljivih ni več in da je pravosodje sposobno zbrati obremenilne dokaze tudi pri najbolj kompleksnih oškodovanjih družbenega premoženja.
Z novelama sodnih zakonov, ki imata široko podporo v državnem zboru, se obeta politično podrejanje sodstva, kot si ga že dolgo ni privoščila nobena država članica EU, morda z izjemo Madžarske. Zakaj ste sodniki tiho?
Sodniki smo že pri prvotnih predlogih novel zakona o sodniški službi in zakona o sodiščih konec meseca aprila jasno povedali, da se s takšnim rokohitrskim načinom spreminjanja sodniških zakonov, ki urejajo naše matično področje, ne strinjamo, pač pa si želimo, da se ustanovi kompetenten gremij različnih strokovnjakov, tudi sodnikov, ki bi jasno začrtali strategijo razvoja sodstva. Parcialno urejanje, kot smo mu priča, nikakor ni sprejemljivo. Da vsaka dva meseca ministrstvo predstavlja novo novelo, ni sprejemljivo ne z vidika sodstva niti z vidika pravne varnosti državljanov. Nemogoče bi bilo v tako kratkem času novelo sploh implementirati v praksi, da niti ne govorimo o tem, da ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj si s to reformo sploh želimo.