Teror zvonov 2

Stanujem v bližini starega stadiona za Bežigradom v Ljubljani. Pred kratkim je bila na tem podirajočem arhitekturnem spomeniku prireditev »Summer music open air festival« v organizaciji agencije Extreme iz Kranja. Na priložnostnem plakatu piše med drugim: »Start: 20: 00 till the end«. In res se je začelo proti večeru in je trajalo do jutranjih ur. Temeljno določilo prireditve je bil neznanski hrup, kakršnega ne pomnim, čeprav sem že v letih in sem doživel že vsemogoče. Naj kar takoj pripomnim, da tisto noč nisem zatisnil očesa. Poskušal sem vsemogoče. Najprej, se razume, sem zaprl vsa okna. Ni pomagalo. Potem sem si v ušesa namestil posebne protihrupne čepke. Tudi to ni pomagalo, zlovešči hrup se ni kaj prida zmenil za čepke v ušesih in je še zmeraj zajedal v želodec, kožo, pljuča, glavo in še kam. Potem sem skušal hrup s stadiona kompenzirati z glasno navitim radiem. Ni bilo dobro, kakofonija je bila neznosna. Z neko staro odejo in blazino sem odtaval v klet. V kleti sem skušal po taborniško miniti noč, pa kaj, hrušč in trušč je bil celo v kleti neznosen. Poklical sem policijo. Bili so razumevajoči. Povedali so mi, da imajo prireditelji vsa potrebna dovoljenja od upravne enote, županstva ali tako nekako in da so nemočni. Zaradi vsega hudega, kar sem preživel tisto noč, nisem zaspal niti potem, ko je bilo hrupne prireditve le konec. Podoben opis bi lahko naredili tisoči Bežigrajčanov, ki stanujejo okrog starega stadiona.

Za Bežigradom imamo cerkev svetih bratov Cirila in Metoda. Ima tudi zvonik in zvonove, ki se oglašajo v skladu z tradicijo teh naprav. Ti zvonovi ne bodo v prihodnjih tisoč letih napredli toliko zvoka, kot so ga spravili skupaj v eni sami noči na omenjeni prireditvi.