Ihta / Maja Novak: Konjska solata
Pa kranjske klobase, kraški teran in briške breskve iz Trsta
Najprej je bilo konjsko meso. Kmalu po vstopu v leto 2013 so začeli evropski tržni inšpektorji – stotinko sekunde za njimi pa mediji – odkrivati sledove konjskega mesa v vseh mogočih in nemogočih živilskih izdelkih, kjer mesa, zlasti konjskega in zlasti takega na steroidih, ne bi smelo biti. Do tedaj srečna EU je prepadeno kriknila: »Aaaaa!« Po zgledu matere Evrope je tudi Slovenec obsedel za mizo in zgroženo buljil v svoj golaž ali v svoje obredno zaklane goveje čevapčiče, da bi videl, ali bo z njegovega krožnika skočil kak dirkalni konj. Zunaj so se sicer dogajali svet, življenje in politika, tresle so se gore, rojevale miši in nove premierke, umirala je socialna država, KPK je pisala poročilo o finskih podkupninah, zombiji so demonstrirali po ulicah in kvarili mladino, na naslovnicah časopisov in v prvih minutah televizijskih dnevnikov pa je kraljevalo konjsko meso.
