Komentar / Filozofija na barikadah
V Sloveniji se je znova začelo govoriti o komunizmu in socializmu. A kaj to pravzaprav pomeni?
Protestival je bil zanimiv primer politične estetike in ni čudno, da si je ta mešanica politične akcije in estetske reakcije za svoj stožer vzela figuro zombija. A stvari so bolj zapletene. Takšni poganjki so po svoje fetišistični: namesto soočenja s stvarjo samo, se zapletejo v brezkrajno igro estetskega iznajdevanja samega sebe.
© Igor Andjelić
Zgodovinski trenutek, zaznamovan s protesti in iniciativami, ki so tudi pri nas dodobra prevetrili zatohlo ozračje zadnjih dveh desetletij, bi težko označili za čas filozofije. Prej nasprotno. Akterji novega družbeno-političnega dogajanja so se spočetka povsem upravičeno vedli kot zvesti bralci Marxove 11. teze o Feuerbachu. Postavili so se za spremembe in proti razumevanju, dojetem v terminih spontane ideološke razumljivosti socialnih, političnih in ekonomskih razmer. Ta odmik od spontane razumljivosti sijajno zgošča že dejstvo, da si je gibanje nadelo ime »Vseslovenska vstaja«, kar je dvakrat ustrezno, v pogledu »vstaje« in v pogledu njene »vseslovenskosti«.