Kritika / Ekološki in odgovorni

V gozdu ob vasici Gračišče, na območju višjega dela koprskega zaledja, vzporedno s Kraškim robom, kjer najdemo obilo oljk, smokev, lovorja, vinsko trto, pa tudi druge sredozemske rastline, je bil že tretji festival Histeria, ki ga ob umetniškem vodji Matiji Solcetu soustvarjajo številni mednarodni prostovoljci in nastopajoči. V treh dneh je več sto ustvarjalcev, glasbenikov, lutkarjev, gledališčnikov, cirkusantov, akrobatov in likovnih umetnikov na slab kilometer dolgem prizorišču v istrskem gozdičku ustvarjalo prijetno vzdušje, vse skupaj ob nepogrešljivi podpori lokalne skupnosti.

Festival Histeria je sicer zrasel na podlagi desetletnega druženja glasbenikov pod imenom Etno Histria, iz katerega vsako leto zraste nov in čisto unikaten orkester sedemdesetih muzičistov iz vsega sveta, ki smo jih v predfestivalskem času ujeli tudi v Ljubljani. Zadnji dan festivala Histeria, ko smo obiskali Gračišče, so godci družno nastopili v procesiji skozi gozd in, v nasprotju z nastopom v prestolnici, tokrat delovali nekoliko neuigrano.

Pozno popoldne smo ob vstopu v gozdiček, kot številni obiskovalci pred nami, izbrali kamen, ki naj bi predstavljal velikost našega ega, in ga odvrgli ter ga tako pustili pred vhodom na festivalsko prizorišče. Na semaforju se je prižgala zelena luč in vstopili smo v interaktivno instalacijo, ki obiskovalca pelje mimo številnih manjših postojank, umetniških instalacij ter organsko grajenih odrov iz lesa, papirja, slame in gline, na katerih smo ujeli bolj ali manj posrečene plesne intervencije, gledališke in lutkovne predstave, delavnice in glasbene nastope ter nenapovedane improvizacije. Seveda vsega, kar se je ta dan dogajalo, ni bilo mogoče ujeti, saj je ves čas sočasno potekalo po nekaj dogodkov. Vseeno pa smo zavoljo umetnosti prehodili kar nekaj kilometrov; od zavesti prek podzavesti do nezavesti.

Čez dan je bilo slišati različne pesmi z ljudskim glasbenim izročilom Slovenije, Balkana in vzhodne Evrope, preoblečene v sodobnejšo preobleko. Nas pa je poleg večernega nastopa komorne zasedbe Bojana Cvetrežnika Ida and the Bear najbolj navdušil kantavtorski dvojček Katarina Juvančič & Dejan Lapanja, ki sta v slabi uri skupaj s spremljevalno skupino na malem odru, obraščenem z drevesi in grmovjem, spontano nizala skladbe s svojega albuma Selivke, ki sta jih spretno pomešala s folk in blues priredbami ter z iskrenim nagovorom občinstvo pregovorila, da je sodelovalo v tem intimnem procesu.

Vsekakor je festival Histeria, na katerem so več kot dostopne tako cena hrane kot pijače, eden tistih redkih festivalskih biserov, kjer ni vse v denarju. Občudovanja vredna je njihova skrb za okolje, prav posebej so se potrudili za ločevanje odpadkov, ob tem pa poskrbeli tudi za dovoljšno količino pepelnikov ob poteh in na prizoriščih, kjer so številni obiskovalci soustvarjali magijo tega unikatnega festivala.