Washington Post prodan, Delo in Večer kmalu naprodaj

Ustanovitelj največje spletne trgovine na svetu Amazon.com Jeffrey Bezos bo kupil ameriški časopis Washington Post za 250 milijonov dolarjev. Ob najavi nakupa je zagotovil, da bo časopis še naprej zvest bralcem in resnici ne pa korporacijskim interesom. Zato bo uredništvo pustil nedotaknjeno. V Sloveniji pa je Skupina Laško je napovedala, da bo septembra začela s prodajo družb Delo in Večer. Profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljevič pri tem opozarja, da bi morali imeti novi lastniki dolgoročno vizijo za razvoj podjetij, da se ne bi ponovilo izčrpavanje družb, kot se je zgodilo v preteklosti.

Bezos kupuje časopis od podjetja Washington Post Company, ki ima pod seboj še številne druge izdaje časopisov in revij. Podjetje, ki bo sedaj spremenilo svoje ime, bo med drugim obdržalo reviji Foreign Policy ter Slate, pa tudi kabelsko televizijo Cable ONE in nekaj drugih medijev. Bezosu, katerega zasebno premoženje je ocenjeno na več kot 28 milijard dolarjev, bo medtem pripadlo še nekaj manjših časopisov iz okolice prestolnice. Po lastniku bejzbolskega moštva Boston Red Sox Johnu Henryju, ki je pretekli teden za "drobiž" (70 milijonov dolarjev) kupil časopis Boston Globe od časopisa New York Times, se sedaj tudi Bezos postavlja v vlogo rešitelja enega od legendarnih ameriških časopisov. "Še naprej bomo zasledovali resnico, kamorkoli nas bo vodila. Trdo bomo delali, da ne bo napak, ko pa bodo, jih bomo priznali," je zaposlenim pri časopisu sporočil Bezos.

Zagotovil je tudi, da se vrednote časopisa, ki je razkril nekaj velikih političnih in drugih afer na čelu z afero Watergate, ne bodo spreminjale. Dolžnost časopisa bo še naprej služenje bralcem in ne zasebnim interesom lastnikov. "Glede prihodnosti sem optimist," je sporočil 49-letni Bezos, ki prevzema časopis kot zasebnik in ne v imenu svojega podjetja Amazon.com, ki ga vodi kot glavni izvršni direktor. Na položaju glavne izvršne direktorice in izdajateljice časopisa ostaja Katharine Weymouth, predsednik in generalni direktor ostaja Stephen Hills, izvršni urednik bo še naprej Martin Baron, uredniško stran pa bo še naprej vodil Fred Hiatt.

Washington Post Company je lani ustvaril 53,7 milijona dolarjev izgube. Skupaj s preostalimi tiskanimi mediji se sooča z izgubo oglaševalskih prihodkov in podjetje je že razmišljalo, da proda svoj sedež v prestolnici ZDA. Po najavi odkupa so se delnice podjetja podražile za 1,9 odstotka na 579,20 dolarja.

Na domačem trgu pa stvari niso tako jasne in transparentne. Marko Milosavljevič je povedal, da bosta imeli prodaji časopisnih družb mnogotere posledice. "Prodaja Večera bo imela učinek za štajerski konec, posledice tako v političnem kot kulturnem smislu. Odvisno bo od tega, kdo bo kupec in kakšen bo ta kupec - ali bo domač ali tuj in ali bo gospodarska družba ali bodo zaposleni," je zatrdil."V primeru Dela pa obstaja možnost večjih posledic za različne trge, kot so oglaševalski, politični, mnenjski in še posebej kulturni, na katerem je bilo Delo izrazito relevantno. Oba podjetji pa imata dnevnopolitično vlogo na mnenjskem trgu, kjer je pomembno vprašanje pluralnosti," je pripomnil Milosavljevič.

Pri Delu je opozoril, da se glede lastnika poraja več vprašanj, med drugim o tem, ali bo ta obdržal tako časnik Delo kot tudi Slovenske novice. "So še druge okoliščine. Svežega kapitala primanjkuje, reprogramiranje kreditov so si pri Delu ravnokar izborili, a to se ne more odlašati v večnost," je dejal Milosavljevič. Opredelil pa se je tudi glede namena zaposlenih Večera za notranji odkup. Opozoril je, da smo v Sloveniji lastništvo zaposlenih v medijih že imeli in da se ni dobro končalo, saj so zaposleni množično prodajali deleže, prišlo je do prekupčevanja delnic, koncentracije lastništva in podobno.

"Upamo lahko, da so se novinarji kaj iz tega naučili. Nekoč so imeli zelo močno vlogo pri lastništvu medijev in upravljanju časopisnih družb. A so se zaradi kratkoročnih individualnih interesov odločili za prodajo delnic in pri tem dobro zaslužili. S tem so pozabili, da s tem izgubljajo kakršenkoli vzvod soupravljanja in preprečevanja škodljivih posledic, ki jih povzročajo lastniki, ki nimajo vizije ali dolgoročnih načrtov ter samo izčrpavajo podjetje," je povedal Milosavljevič.

Izpostavil je veliko priložnost za novinarje pri lastništvu časopisnih družb. "V vsakem primeru bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi preprečili ponovitev zgodbe na Delu in Večeru, zagotoviti, da se ljudje, ki se odločijo za tovrstno obliko lastništva, temu dolgoročno zavežejo in da to postane drugačna oblika lastništva," je še povedal Milosavljevič in pripomnil, da bi morali novi lastniki, kdorkoli že bodo, imeti dolgoročno vizijo za podjetja. (STA, mm)