Nerazumljivost prepovedana

Britanski javni uslužbenci po novem ne smejo več uporabljati birokratskega žargona. Ukrepi ne morejo več »pripeljati« do »vitke« države, »posvojijo« se lahko le otroci, ne pa tudi ukrepi, »ključ« je lahko samo v ključavnici, »dialog« pa se dogaja le, če se pogovarjata dva človeka. Z novimi smernicami naj bi bila sporočila izčiščena, jasna in enostavna za razumevanje, da se kar najučinkoviteje prepreči napačna interpretacija.

Poenostavljanega izražanja in več truda pri pripravili sporočil, opozoril, dokumentov ali odzivov manjka tudi pri nas. Zakoni, sploh pa njihovi popravki, so recimo sestavljeni tako, da zahtevajo ogromno časa, preden razvozlamo njihovo sporočilo. Slikovit je Ukaz o razglasitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2): »Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in se namesto pogojev na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določeni v četrtem in petem odstavku 27. člena tega zakona, v povezavi s 398. členom tega zakona.« Ali tega res ni mogoče zapisati bolj razumljivo?

Ukrepov za izboljšanje jezika je bilo doslej že precej. Leta 2004 je služba vlade za zakonodajo izdala smernice za jezikovno izražanje v predpisih, ministrstvo za javno upravo pa je leta 2010 izdalo priročnik »Jezik in oblika dopisa v skladu s celostno grafično podobo državne uprave«. Kot pravi slovenist in izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Marko Stabej, je pri tehničnih rešitvah objavljanja zakonodaje v zadnjih letih prišlo do izboljšanja. Drugo pa so sami strokovni izrazi. »Užitek tistih, ki se namenoma zapleteno izražajo, da bi ljudem pokazali svojo tako ali drugačno premoč, je še vedno neizmeren. Včasih je za to zadoščala latinščina, pa te že nihče od ’preprostih’ ni razumel. Potem je bilo treba izumiti latovščino,« pravi. Poleg tega, dodaja, je koga tudi strah, da bi razumljivejše, preprostejše sporočilo zmanjšalo njegov družbeni in poklicni položaj.

Morda bo spremembe prinesla resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko za obdobje 2014–2018, ki je bila konec julija sprejeta v državnem zboru. Poleg novih predpisov in priporočil namreč predvideva tudi dodatno jezikovno izobraževanje za javne uslužbenke in uslužbence ter njihovo ozaveščanje o družbeni vlogi slovenskega jezika. Bodoči javni uslužbenci se bodo obvezno jezikovno usposabljali tudi med pripravništvom.