Kje bo novi Cafe Open?

»Upam, da bo novi Open kmalu odprt,« je na letošnji Paradi ponosa dejal župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Štiri mesece po zaprtju »najbolj odprtega lokala v Ljubljani« še ni jasno, kje bo zaživel novi Open. Z MOL so sporočili, da pogovori sicer potekajo, a rešitve za zdaj še niso našli.

V Ljubljani tako praktično ni prostora, kjer bi se geji in lezbijke lahko brezskrbno srečevali. Bikofe, TOZD in nekateri drugi ljubljanski lokali sicer postajajo neki novi prostor, odprt za LGBT-skupnost, a v svojem programu ne delujejo kot kulturno-umetniški centri LGBT-skupnosti.

Kakor opozarja dr. Barbara Rajgelj, je težava v neobstoječi LGBT-politiki ljubljanskih lokalov.

Cafe Open je poleg gostinske dejavnosti ustvarjal tudi družbenokritični program. V informacijskem centru Legebitra pravijo, da je kritični prostor nujen za povezovanje LGBT-skupnosti. Lokali, ki v poletnih mescih nekako nadomeščajo Open, tega nimajo.

V Opnu je bilo poskrbljeno tudi za varovanje članov LGBT-skupnosti pred nasiljem. »LGBT-lokali morajo biti varni prostori,« opozarjajo pri Legebitri. Organiziranega varovanja, kot ga je imel Open, »navadni« gostinski lokali ne morejo zagotoviti, ker nimajo urejene LGBT-politike.

Zgledi iz tujine kažejo, da se z več LGBT-lokali povečuje strpnost družbe in s tem zmanjšuje nasilje. Španski sociolog in zgodovinar Victor Fernandez Salina je ugotovil, da se je v Barceloni strpnost do LGBT-skupnosti razvila iz široke mreže LGBT-prostorov. Španija, tretja država na svetu, ki je legalizirala poroke istospolno usmerjenih, ima samo v Barceloni danes več kot 320 LGBT-lokalov. Z leti se je zniževala tudi stopnja homofobije.

»Ko postaja družbena skupina vidna, raste njena običajnost, saj se o njej govori,« razlaga Eva Grčanin iz Legebitre. Potrebna je cela paleta prostorov za druženje pripadnikov LGBT-skupnosti, zato, pravi, moramo ponovno odpreti Open, nato pa še več različnih prostorov za LGBT-skupnost. A za zdaj še Opnu slabo kaže.