Vladajoči ideologiji je uspelo kapitalizem naturalizirati v nevtralno tržno gospodarstvo, socializme, realne in hipotetične, pa reducirati na gulag.

Katere države so se v zgodovini izkazale za uspešnejše: tiste, ki so podložno udejanjale neoliberalne napotke Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ali tiste, ki so razvoj utemeljile na močni socialni državi in kolektivni solidarnosti socialističnega tipa?

Danes si marsikateri kritik, ki je nasprotoval slovenskemu vstopu v tranzicijo, mane roke, češ da je kriza pritrdila kritikom. Vendar to ne drži! Slovenija ni bila uspešna kljub zavračanju liberalnih receptov, ampak ravno zaradi tega! Okrog leta 2004 so »elite« začutile, da tako ne gre več naprej. To ne pomeni, da je bil takratni družbenoekonomski model izčrpan, ampak da si v njem »elita« ni mogla zagotoviti toliko moči in bogastva kot drugod. No, v zadnjem desetletju je našemu političnemu razredu uspelo bistveno zmanjšati zaostanek za vzhodnoevropskimi. Za univerzalnejše primere je treba v Južno Ameriko, primerjati je treba nazadovanje teh držav pod neoliberalno taktirko v osemdesetih in devetdesetih letih z napredkom v novem tisočletju. V konvencionalnem ekonomskem smislu in z vidika politične samostojnosti ter družbenega standarda je razlika očitna. Tudi v Evropi so bile uspešne tiste države, ki so se oddaljile od neoliberalnega modela. Kaj manjka Švedski? Primerjava med Francijo in Nemčijo pokaže, da sta med letoma 1991 in 1997 rasli z enakim tempom. Francija je v tem obdobju dosegla 67,4 odstotka povprečnega nemškega BDP-ja, po nemških neoliberalnih reformah pa je Nemčijo celo prehitevala, tako da je med letoma 2003 in 2010 dosegla skoraj 73 odstotkov nemškega BDP-ja. Morda bo kdo rekel, da gre Franciji v krizi slabše. Morebiti, a to je prej posledica liberalnih ukrepov v tej državi in Evropske unije kot pa slabosti francoskega modela.