Neoliberalna logika ne zahteva Pike Nogavičke, ki bi mislila s svojo glavo, temveč tisto, ki bo upoštevala družbena pričakovanja.

Socialna antropologinja dr. Nina Vodopivec razmišlja hitro in o več temah hkrati, zato si je na steno začasne pisarne na Inštitutu za novejšo zgodovino prilepila bel list s črno piko. Slišala je, da je gledanje vanjo dobro za koncentracijo, ali je to res, pa še ne ve. Ampak k njej smo prišli zaradi tistega, kar ve. Nina Vodopivec je morda največja slovenska poznavalka vpliva neoliberalizma na načine, kako ljudje dojemajo sami sebe in družbo. Spoznala ga je predvsem s preučevanjem delavk in delavcev v tekstilnih tovarnah, ki so izgubili službo, potem pa jim je bilo naloženo, naj se spremenijo in znajdejo. Danes se to zahteva od vseh.

»Vsak naj poskrbi zase« – je to ustrezen povzetek neoliberalistične paradigme?

Tradicionalna neoliberalna kritika države blaginje temelji na osebni odgovornosti. Vsak je odgovoren zase, vsak naj poskrbi zase. Vendar gre za družbeno zaznamovane procese. Neoliberalizem se kaže kot prostor, kjer nastopajo samostojni, avtonomni, racionalni in svobodni posamezniki, družboslovci in humanisti pa opozarjajo, da ni tako, gre za sistem družbenega upravljanja, v ozadju so mehanizmi družbenega nadzora.