Zmerni napredek v boju z recesijo

Tako območje evra kot celotna EU sta v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja beležila 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), je v prvi oceni danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Na letni ravni sta obe območji po sezonsko prilagojenih podatkih zabeležili padec, in sicer 0,7- oz. 0,2-odstoten. Rezultat je celo boljši od pričakovanj analitikov, ki so za območje skupne evropske valute napovedovali 0,2-odstotno rast. Evropska denarna unija se je tako izvila iz recesije, ki je trajala 18 mesecev. Za Slovenijo Eurostat v prvi oceni še ne navaja podatkov o gibanju BDP.

Slovenski statistični urad bo podatke objavil 30. avgusta, Eurostat pa drugo oceno 4. septembra. V letošnjem prvem četrtletju se je BDP v območju evra na ravni trimesečja znižal za 0,3 odstotka, v sedemindvajseterici - Hrvaška je v EU vstopila julija in zato v podatke ni zajeta - pa za 0,1 odstotka. Na letni ravni je bil padec gospodarske aktivnosti v območju skupne evropske valute takrat 1,1-odstoten, v uniji pa 0,7-odstoten. Na ravni trimesečja so največjo rast BDP v letošnjem drugem četrtletju beležile Nemčija, Češka in Finska. V vseh teh državah so imeli 0,7-odstotno gospodarsko rast. Dobro so se odrezale tudi Velika Britanija in Litva (obe +0,6 odstotka), ter Francija in Latvija (obe +0,5 odstotka).

Največji padec so medtem statistiki v letni primerjavi izračunali v Italiji in na Nizozemskem. Obseg gospodarstva se je v teh dveh državah zmanjšal za 0,2 odstotka. Na letni ravni sta najkrepkejšo rast BDP v drugem četrtletju beležila baltska tigra. V Latviji so namerili 4,3-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, v Litvi pa 4,1-odstotno povečanje. Na drugi strani so imeli najobsežnejši letni padec BDP v državah, ki so v programu finančne pomoči ali pod pritiskom mednarodnih trgov. Ciper je beležil 5,2-odstoten padec BDP, Grčija 4,6-odstotnega, Portugalska in Italija dvoodstotnega, Španija pa 1,7-odstotnega. Z 1,8-odstotnim krčenjem je sklenila tudi Nizozemska. Za Irsko, ki je prav tako v programu pomoči, Eurostat še nima podatkov ne za četrtletno ne letno primerjavo gibanja BDP.

Nemčija, glavno evropsko gospodarstvo, je torej v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja zabeležila 0,7-odstotno gospodarsko rast, potem ko je v predhodnem četrtletju njen BDP stagniral. Na letni ravni je motor evropskega gospodarstva v drugem četrtletju končal z 0,5-odstotno rastjo, potem ko je v prvem četrtletju beležil 0,3-odstotni padec. Eurostat je navedel še primerjavo gibanja BDP z ZDA. Gospodarsko najmočnejša država na svetu je po podatkih Eurostata v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja beležila 0,4-odstotno rast BDP, na letni ravni pa se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 1,4 odstotka. V prvem četrtletju so ZDA na ravni trimesečja beležile 0,3-odstotno rast, na letni ravni pa 1,3-odstotno.

V Franciji se je bruto domači proizvod po podatkih tamkajšnjega statističnega urada na četrtletni ravni zvišal za 0,5 odstotka, potem ko se je v dveh predhodnih četrtletjih skrčil. Rast v minulem trimesečju je bila nad pričakovanji. Analitiki so drugemu največjemu gospodarstvu v območju z evrom sicer napovedovali, da se bo okrepilo za 0,2 odstotka. Krepitev gospodarske aktivnosti je zasluga predvsem večje domače potrošnje. Francosko gospodarstvo naj bi tako izšlo iz recesije, v katero je znova zdrsnilo v prvem četrtletju, ko je padec BDP beležilo drugo četrtletje zapored. BDP se je tako v zadnjem četrtletju lani kot v prvem letošnjem skrčil za 0,2 odstotka. Finančni minister Pierre Moscovici je pozdravil ponovno rast BDP, ki "potrjuje konec recesije francoskega gospodarstva" in predstavlja "spodbudne znake okrevanja". Statistiki francoskemu gospodarstvu zdaj za letos napovedujejo 0,1-odstotno rast, potem ko so sprva ocenjevali, da se bo BDP za enak odstotek skrčil. (STA, mm)