Kritika / Elizij
Elysium, 2013
Neill Blomkamp
za +
Vstanite!
Elizij je stomilijonski levičarski film, distopični sci-fi, v katerem ljudstvo živi na umazani, onesnaženi, prenaseljeni, opustošeni, obubožani, kaotični, suženjski, babilonski, staljeni, slumovski low-tech Zemlji, elita pa v Nebesih, na masivni vesoljski postaji Elizij, v nirvanski gated community, v kateri ni revščine, brezposelnosti in kriminala, imigrantov in bolnih – vse bolezni in socialne hibe so odpravili. Elita – nova čista rasa, 1%, izpolnitev nacističnih fantazij (da o izpolnjenih fantazijah Ayn Rand niti ne govorim) – je tu ujela vzvišenost, svobodo in nesmrtnost. Bogastvo, vir večne regeneracije, dela čudeže.
Toda Elizij – postavljen v leto 2154, politični brat Blomkampovega Okrožja 9 – ni le alegorija sodobnega kapitalizma, freska korporativnega vodenja politike in slika vse bolj vesoljskega razrednega prepada, ampak – po zaslugi radioaktivnega, eksoskeletonskega proletarca (Matt Damon), ki ima vsega dovolj – že kar poziv k revoluciji. Elizij je lep, drag in nevaren.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.