Kritika / Turbo

zadržan

Ahil in želva.

Turbo je animirana reimaginacija slovitega Zenonovega paradoksa o Ahilu in želvi, ki tekmujeta v teku – Ahil da želvi gentlemansko nekaj metrov prednosti, toda želve potem ne more nikoli dohiteti, ker mora vedno priti do točke, do katere je želva že prišla. Stalno namreč prihaja le do točk, ki jih je želva že zapustila, teh točk pa je neskončno veliko.

V DreamWorksovi animaciji Turbo, ki veliko dolguje Pixarjevim Avtomobilom, želvo zamenja polž Theo (Ryan Reynolds), Ahila pa dirkači formule Indy. Polž Theo, alias Turbo, je mali, povprečni »človek«, ki brezperspektivno tezgari na kmetiji, sanjari pa o tem, da bi bil najhitrejši dirkač na svetu. Vsi mu pravijo, da je to nemogoče in da naj na svoje sanje – na svoj ameriški sen – kar pozabi, toda to je le ogenj na žerjavico, ki ga prelevi v maničnega, naspidiranega, senzacionalnega, viralnega, nitro-mutantskega frika, oblitega z Dnevi grmenja.

Zenonov paradoks o Ahilu in želvi je pač vklesan v ideologijo ameriškega sna – David vedno premaga Goljata. Ta, ki ima veliko – socialno, razredno, politično, kulturno – prednost, vedno izgubi. Zato je čudno, da Turbo tako glorificira politiko enakih možnosti. Če bi hoteli pošteno dirko, potem bi moral dati kvečjemu polž prednost dirkaču formule Indy.