Intervju / Padle večne resnice

Sociolog Miran Lavrič, docent na mariborski Filozofski fakulteti, je bil pred tremi leti vodja raziskave Mladina 2010. V njej je ekipa devetih raziskovalcev ugotovila, da imajo slovenski mladi kar nekaj težav pri prehajanju na trg dela, kar vpliva tudi na njihovo zmožnost samostojnega življenja in ustvarjanja družine. Urad za mladino je tudi na podlagi te raziskave mladih, starih od 15 do 29 let, pripravil nacionalni program za mlade, ki bo prvi tovrstni strateški dokument pri nas in s pomočjo katerega bo vlada poskušala reševati težave, ki jih je zaznala Lavričeva ekipa.

»Mama mi je vedno govorila, uči se, da ne boš čistilka. Zdaj pa vidim, da bi bilo mogoče bolje, če bi bila čistilka.« To je bil odgovor brezposelne diplomantke Maje, ene od anketirank v raziskavi Mladina 2010, ki ste jo pripravili skupaj s kolegi. Kako si razložiti tak odgovor?

To, kar se dogaja Maji, je značilno za veliko mladih v Sloveniji in je predvsem posledica silovite ekspanzije terciarnega izobraževanja, ki smo jo imeli v zadnjih 20 letih. Zelo zares smo vzeli enega od ciljev lizbonske pogodbe – da bomo v starostni skupini od 30 do 34 let imeli 40 odstotkov terciarno izobraženih. Tej ekspanziji pa financiranje visokega šolstva niti približno ni sledilo. Na ravni EU sodimo med države, ki dejavnosti terciarnega izobraževanja namenjajo najmanj sredstev. Po drugi strani pa smo po sredstvih za socialne izdatke, povezane s študijem, v EU pri vrhu. Vzpostavili smo torej socialno zelo ugoden status študenta, ki je privabil mlade v študij, ampak prišli v stanje, ko imamo veliko diplomantov, med katerimi jih je po mojem mnenju kar precejšnje število vprašljive kakovosti in za katere na trgu dela ni prostora. V tej situaciji nas je ujela še gospodarska kriza, ki je vse še poslabšala.