Esmeralda

Avtorju se je v uvodnik zapisala trditev, ki je sicer v medijskem prostoru prisotna že dalj časa, da je Infond Holding ostal dolžan bankam 167 milijonov EUR.

Zapisano ni res. Kar lahko uredništvo in bralci preprosto preverijo iz objav na spletnih straneh AJPES-a z dne 15.7.2013 in sicer: posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt prve splošne razdelitve. Iz obeh dokumentov nedvoumno izhaja, da je Infond Holding ostal dolžan le Hypo Alpe-Adria International iz Celovca 12,1 milijona EUR. Vse ostale banke so se poravnale s plenjenjem delnic, ki ga je dirigirano in politično motivirano začela NLB (kar je javno priznal dr. Draško Veselinovič, takratni predsednik uprave omenjene banke). Manjši zneski, ki so jih nekatere banke prijavljale v stečajno maso, so posledica nekreditnih tekočih poslov. Večina bank je po poravnavi terjatev do Infond Holdinga le-temu del zastavljenih delnic sproščala ali pa so se zaradi napačnega postopka plenjenja s stečajnim upraviteljem pogodile in del zaplenjenega celo vrnile v stečajno maso.

Res je, da so v postopku prijavljanja terjatev, banke prijavile kot pogojne terjatve tudi vse že plačane terjatve, ki so si jih s plenjenjem delnic Infond Holdinga poravnale, zaradi zavarovanja svojih potencialnih terjatev v primeru, da bi Infond Holding zmagal v sodnih sporih, zaradi nepravilnega postopka plenjenja oz. unovčevanja zavarovanj, ki jih je sprožil proti bankam pred sodišči. Ampak vseeno je potrebno ločevati med terjatvami in pogojnimi terjatvami, saj sicer hitro pride do seštevanja hrušk in jabolk, pa še solate in paradižnika.

Skupaj torej 12,1 milijona EUR, kar je svetlobna leta daleč od 167 milijonov EUR.