Kritika / Starejši, a nič bolj odrasli

Minuli teden sta prestolnico zaznamovala dva dogodka, na katerih so si srednješolci pred začetkom novih obveznosti še zadnjič neobremenjeno privoščili glasbeno užitkarjenje. V Tivoliju jih je na 12. Žuru z razlogom že tradicionalno zabaval Umek, v Cvetličarni legendarni kalifornijski punkerji NOFX. V obeh primerih gre za stereotipna primera glasbe, skozi katero mladež vse od pojava popularne glasbe identificira svojo pripadnost. Na eni strani promocija dobrodelnosti in vzornosti (poslušnosti?) pod pokroviteljstvom velikega podjetja, na drugi bend, ki se kljub popularnosti že trideset let izmika vsakršnim korporativnim sponam in ima frontmana, ki – bog pomagaj – brez zadržkov promovira takšne in drugačne »zloglasne« substance.