Kritika / Dežela sposobnih

Kaj bo Igor Vidmar v Studiu City govoril, da nimamo tapravega Pahorja za predsednika! Borut daje vse od sebe. Na košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško smo medtem, ko se je večina ostalih političnih pomembnežev na častni tribuni šla neformalno notranje- in zunanjepolitično usklajevanje, lahko spremljali, kako Borut navija, Borut bobna, Borut vihti zastavo, Borut skače kot Slovenc, Borut objema in treplja hrvaškega predsednika vlade ... Bil je prvo navijaško srce častne tribune in res ne vem, kako bi tisti drugi Pahor zdržal tak tempo.

Naš hiperaktivni predsednik, ki se za samopromocijo loti vsega, bi lahko pomagal tudi pri raznašanju pošte, da se v zadevi Patria ne bi zapletlo pri vročitvi sodb obsojenim. No, z afero Patria so končno seznanili tudi najmlajše gledalce. V enominutni risanki so jo predstavili v ponedeljkovem Infodromu, nacionalkinem dnevniku za osnovnošolce. Daleč od kakšnega South Parka, a za nekatere očitno dovolj sporno, da so posnetek naslednji dan umaknili s spletnega arhiva RTV in predvajalnika YouTube.

Ker postavitev Gašparja Gašparja Mišiča za krmilo Luke Koper še odmeva, tako kot njegovo ime, ga je nacionalkina kamera obiskala tretji dan v novi službi. Odprl je omaro in pokazal kupe papirjev, ki čakajo, da nanje vrže svoje supermožgane. Njegova misija ni nič manj kot deratizacija države. In kje je boljše začeti kot v pristanišču, kjer podgan kar mrgoli, vas vprašam.

Ne glede na to, da je bil GGM v zadnjih tednih nenehno na meji psihičnega zloma, bi vse še enkrat ponovil. Ljudje ga na cesti objemajo in ga spodbujajo. Misli, da mu zdaj zavidajo že pop zvezde. To je zmagovalna mentaliteta, vidite! Ni čudno, da se je koprskemu županu Popoviču v Odmevih zgodil lapsus, ko je opisoval vzpon velikega deratizatorja in njegovo prejšnjo funkcijo imenoval »državni gospodar«, nato pa to hitro popravil v »državni sekretar«.

V Tedniku pa so spregovorili o političnem kadrovanju v diplomaciji in predstavili tri bivše veleposlanike, ki so svoje službovanje v tujini zaznamovali z vsem drugim kot z diplomatskim obnašanjem. Verjetno bo za vedno ostalo uganka, zakaj je Peter Reberc, ki je našo državo zastopal v Španiji, potreboval 11 sekir, 15 macol, 37 klešč, 25 kladiv, 116 nožev, 1800 kozarcev in 4 kilometre električnih kablov.

In če se vam kdaj zazdi, da živimo v državi, kjer je vse tako bolj kavbojsko, naj vas pomirim, da je pri nas vse v najlepšem neredu. V ameriški zvezni državi Iowa je na primer nošenje orožja dovoljeno tudi slepim in slabovidnim. Baje zato, ker bi bil drugače zakon diskriminatoren in v nasprotju z ustavo. To, dragi moji, je pravi Divji zahod.