Kultura in prosveta, to grška je osveta

Po poletnem premoru se vlada grškega premiera Antonisa Samarasa sooča z novim valom stavk v javnem sektorju. Zaradi načrtovanih odpuščanj so danes začeli stavkati šolski hišniki, pridružili so se jim še učitelji na gimnazijah. Za pet dni so z delom prekinili tudi zaposleni v pokojninskih in zdravstvenih skladih. Kakšnih sto šolskih hišnikov je danes poskušalo vstopiti v prostore ministrstva za reformo javne uprave v Atenah, od koder jih je morala policija razgnati s solzivcem. Več deset protestnikov je bilo pri tem ranjenih.

Dopoldne so petdnevno stavko začeli učitelji v gimnazijah, medtem ko so učitelji v osnovnih šolah delo prekinili za tri ure. Tudi zaposleni v pokojninskih in zdravstvenih skladih so začeli petdnevno stavko. Več tisoč učiteljev in drugih zaposlenih v javnem sektorju se je danes zbralo na protestnem shodu pred grškim parlamentom. Okoli 10.000 ljudi se je podobnega shoda udeležilo v severnem mestu Solun. Razlog za stavke je načrt Aten, da do konca tega leta 25.000 javnih uslužbencev umestijo v program t. i. mobilne rezerve.

V tej shemi prejemajo znižano plačo, dokler jim ne najdejo drugega mesta v javni upravi. Če tega mesta ne bo, bodo odpuščeni. Do konca leta 2014 naj bi brez dela tako ostalo 15.000 javnih uslužbencev. V sredo in četrtek naj bi v Grčiji 48 ur stavkal celoten javni sektor. Zdravniki v državnih bolnišnicah bodo od torka dalje tri dni obravnavali le nujne primere. Zaenkrat pa nič ne kaže, da bi delavski boj kakor koli vplival na turistični sektor.

Stopnja brezposelnosti se je v Grčiji junija povzpela na 27,9 odstotka, kar je nov rekord. Maja je stopnja brezposelnosti znašala 27,6 odstotka, junija lani pa 24,6 odstotka, je pred kratkim objavil grški statistični urad. Za mlade so se razmere na trgu dela zaradi sezonskih dejavnikov nekoliko izboljšale. Stopnja brezposelnosti med mladimi je junija znašala 58,8 odstotka, potem ko je bila maja že pri 64,9 odstotka. Strokovnjaki pojasnjujejo, da se je veliko mladih čez poletje zaposlilo v turizmu.

V Grčiji je z delom že začela misija Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, t.i. trojke, ki bo preverila, kako Atene napredujejo z izpolnjevanjem varčevalnih ukrepov in izvajanjem reform. Posebno pozornost namenjajo prav privatizaciji in odpuščanjem v javnem sektorju, z delom pa naj bi zaključili oktobra. Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. (STA, mm)