Manjkajoči del

V boju proti sivi ekonomiji želijo spreminjati tudi miselnost

Deklica praznuje četrti rojstni dan, nasmejana si s prijatelji podaja balone in piha na piščalko, a ko pride torta, je petina manjka. Kuharji bi pripravili hrano, toda vsem ponvam manjka petina. Nanizani so še podoba učilnice, ki ji manjka kos table, »obgrizeno« kolo, luna z manjkajočim trikotnikom in tako naprej.

Videospot The missing part oziroma Manjkajoči del je pripravila evropska komisija in z njim želi opozoriti, da je zaradi neplačevanja davkov v Evropi vsak dan izgubljena petina javnega denarja. »To je vaš denar,« sporoča komisija. »Trudimo se, da bi ga dobili nazaj.« Manjkajoči del je tudi ime akcije, ki sta jo lani začela komisija in evropski parlament in s katero naj bi prek sodelovanja držav Evropske unije med seboj in s tretjimi državami zmanjšali neplačevanje davkov.

Prejšnji teden je slovenska vlada pripravila dokument Obvladovanje sive ekonomije. V njem so našteti številni ukrepi, ki so jih posamezna ministrstva že pripravila ali jih pripravljajo, od prepovedi točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih do spodbujanja inšpektorjev, da bodo manj v pisarnah in več na terenu. Slovenska strategija je skladna z evropsko. Malo gospodarstvo naj bi z izobraževanjem in poenostavitvami postopkov odvračali od izogibanja davkom, organizirane davčne utajevalce pa bi zavzeto preganjali in strogo kaznovali. Tako kot EU si je Slovenija zastavila tudi nalogo »spremeniti zavedanje vseh državljanov o posledicah sive ekonomije, ki se odražajo v večjih davkih, manjši socialni varnosti, doplačilu storitev, ki naj bi bile brezplačne, dolgih čakalnih vrstah pri zdravnikih … Le s spremenjeno miselnostjo vseh državljanov se lahko siva ekonomija zmanjša in s tem izboljša stanje gospodarstva. Na deklaratorni ravni se tega vsi zavedajo in sivo ekonomijo obsojajo, ko pa so sami udeleženi v njej, imajo drugačna merila.«

Zato bo del vladnega boja proti sivi ekonomiji široka komunikacijska kampanja, ki jo še pripravljajo in se bo začela 1. oktobra. Vlada želi, da se že prej na RTV Slovenija predvaja omenjeni videospot evropske komisije, a se zatika, ker avtorske pravice omogočajo zgolj predvajanje na spletu. Vladna kampanja bo nosila podobno sporočilo, da zaradi neplačevanja davkov izgubljamo vsi.

Po različnih ocenah siva ekonomija v Sloveniji obsega od deset do 25 odstotkov bruto domačega proizvoda. Najpogosteje gre za neprijavljene zaposlitve in delo, plačevanje na roke, plačilno nedisciplino in gradnjo brez potrebnih dovoljenj. Veliko večja škoda kot pri velikih utajevalcih, na primer preprodajalcih mamil, nastane v malem gospodarstvu. »Sivo ekonomijo je najtežje zajeti tam, kjer pridobita obe strani. Storitev je za potrošnika cenejša, ponudnik pa zato ni obdavčen in doseže višji neto dohodek ’v žepu’, v primeru plačila za delo, pa tudi za manj socialne varnosti,« se zaveda vlada in zdaj bo poskušala prepričati še državljane.

Po nekaterih podatkih naj bi vladni ukrepi, predvsem uvedba »kvazi« davčnih blagajn, v proračun za zdaj prinesli malo manj kot 20 milijonov evrov. Ministrstvo za finance naj bi sicer zbrane in natančne podatke o učinku boja proti sivi ekonomiji predstavilo v prihodnjih tednih.