Milijon ali mesto?

Ko so se leta 1986 po 500 letih izkoriščanja odločili za dokončno zaprtje Rudnika živega srebra Idrija, je neposredno pod mestom ostalo več kot 280 kilometrov rovov. Zaradi obsega rudnika in njegove specifične geološke zgradbe so bila zapiralna dela izjemno zahtevna, osrednja pozornost v programu zapiranja rudnika pa je bila namenjena zaščiti mesta Idrija pred posedanjem. Ena glavnih nevarnosti, ki bi pospešile pogrezanje, je zalitje rudnika z jamsko vodo. Zato je vse od zaprtja poskrbljeno za odvodnjavanje, s katerim za zdaj vodo zadržujejo približno 200 metrov pod površjem. »Površina bo varna, če se bo voda črpala iz jame, da raven ne bo narasla previsoko,« pravi geolog dr. Uroš Herlec z Naravoslovno-tehniške fakultete.