Čisti vzgibi?

Zakon, ki je odpravil solidarno odgovornost družbenikov za dolgove izbrisanih podjetij, je napisal dr. Šime Ivanjko, profesor gospodarskega prava na mariborski univerzi. Ivanjko je tudi sodelavec civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij, ki se bori za pravice družbenikov, ki so na podlagi zakona iz leta 1999 z osebnim premoženjem odgovarjali za dolgove svojih izbrisanih podjetij. V Sloveniji so bili doslej neuspešni in upajo, da jim bo dalo prav evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Podjetniki so tudi hči Šimeta Ivanjka Simona, njegov sin Leo in Leova partnerka Klementina Ihanec. So ali so bili ustanovitelji in zastopniki več družb. Tri od teh so bile izbrisane že pred leti, dve sta v stečaju, dve sta insolventni, dve pa imata blokirane račune.

Na deležih Lea Ivanjka v več družbah so vpisane prepovedi razpolaganja, saj sta Tomaž Gaube in Bojan Lakožič tako zavarovala svoje terjatve 90 tisoč oziroma 125 tisoč evrov. Poleg tega sta prek sodišča omejila njegovo razpolaganje s tekočim računom, zahtevala rubež avtomobila BMW serije sedem ter vpisala predznambo na nepremičnine v Mariboru: na 800 kvadratnih metrov prostorov na Trgu svobode 3 v Mariboru in vilo na Prešernovi, ki je po podatkih geodetske uprave vredna 650 tisoč evrov. Nepremičnine so sicer že zavarovane s hipotekami oziroma zemljiškim dolgom, na njegovem deležu v Športnem centru Pohorje pa je že vpisana NKBM.

Šime Ivanjko odločno zavrača trditve, da bi ga pri zagovarjanju zakonskih sprememb glede odgovornosti družbenikov vodili kakršnikoli drugi vzgibi kot strokovni. Njegova stališča glede tega vprašanja so nespremenjena že vsaj 15 let. Glede krivičnosti zakona iz leta 1999 se z njim strinjajo številni strokovnjaki, ki sicer niso enakega mnenja kot on. Ceni ga med drugimi tudi upnik njegovega sina Lea, Tomaž Gaube.

A dejstvo je, da Šime Ivanjko zagovarja zakonske spremembe, ki koristijo podjetnikom s prezadolženimi podjetji in veliko osebnega premoženja. Tak podjetnik pa je tudi njegov sin.