Arhar o preiskavi NPU

Današnja preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada je povezana s poslovanjem Unicredita z delnicami Mercatorja, je za Televizijo Slovenija dejal prvi nadzornik NLB France Arhar, sicer nekdanji predsednik uprave Unicredita. Poudaril je, Unicredit banka Slovenija za svoje potrebe nikoli ni sama nastopala na kapitalskih trgih ali kupovala delnice.

Arhar je dejal, da so kriminalisti danes preiskali njegovo pisarno, pri tem pa pregledali gradivo, ki ga ima. Pojasnil je, da je banka omenjene delnice Mercatorja dobila na podlagi repo posla z Istrabenzom. Za časnik Finance pa je dodal, da je banka dala posojilo Istrabenzu, tega pa so zavarovali z delnicami Mercatorja. "Istrabenz ni imel dodatnega kapitala, delnica je padala in skladno s pogodbo so morali za ohranitev ravni zavarovanj dati dodatne delnice Mercatorja. To se je zgodilo sedemkrat in ko smo videli, da to ne teče nikamor oziroma da slabo kaže, smo konec marca 2009 to zadevo pobotali. Torej vzeli delnice Mercatorja," je dejal za Finance.

V okviru današnjih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je sicer pridržana ena oseba, po neuradnih informacijah pa je pridržan prvi mož NLB Janko Medja, sicer prav tako nekdanji član uprave Unicredita. Preiskava naj bi se nanašala na posle iz časa, ko sta bila Medja in Arhar v upravi Unicredit banke Slovenija.

Medja je bil v času predzadnjega poskusa prodaje Mercatorja, med letoma 2011 in 2012, član Unicreditove uprave, ki jo je vodil Arhar. Unicredit banka Slovenija, ki ima še danes v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja, je bil sicer eden najglasnejših zagovornikov prodaje, vendar pa se ni nikoli pridružil konzorciju prodajalcev, ki so prodajali več kot 52 odstotkov Mercatorja.

Prav Medja naj bi po nekaterih informacijah skupaj z nekaterimi lobističnimi skupinami bil največji zagovornik prodaje Mercatorja, predvsem zaradi dobrih odnosov z nekaterimi v vodstvu Agrokorja. V javnosti je sicer zaokrožila tudi nikoli potrjena informacija, da naj bi Agrokor za "lobistične usluge" v Sloveniji namenil več deset milijonov evrov.

Agrokor in prodajalci so takrat govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor pogodbe nikoli ni podpisal, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercator, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Po mnenju nekaterih poznavalcev je šlo le za tipanje terena in boljši vpogled v Mercatorjeve bilance in načrte, kar je nekdanja uprava pod vodstvom Žige Debeljaka želela preprečiti. (STA, mh)