Obsežno zbiranje podatkov

Od 1. julija Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) za evidenco trga nepremičnin zbira tudi podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb. Najemodajalci morajo Gursu v posebnem obrazcu sporočiti več podatkov, med njimi lastnosti oddanih površin, trajanje najema, višino najemnine, svojo matično številko, državljanstvo, telefonsko številko in e-naslov ter matično številko in državljanstvo najemojemalca.

V zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) je zapisano, da Gurs podatke zbira za evidenco trga nepremičnin, ki je »večnamenska zbirka podatkov«, na Gursu pa pojasnjujejo, da jih zbirajo zaradi »zagotavljanja dejanskih podatkov o stanju na trgu nepremičnin, za namene množičnega vrednotenja ter za davčne in druge namene, določene z zakonom«. Med drugim želijo vedeti, ali gre pri najemniškem poslu za povezane osebe, na primer za bližnje sorodnike, ali za iste osebe, na primer ko lastnik nepremičnino oddaja podjetju, katerega direktor je. Podatke o državljanstvu potrebujejo, ker želijo nadzorovati matične številke in ker želijo vedeti, koliko nepremičnin v Sloveniji najemajo tuje fizične in pravne osebe. Podatki, razen višina najemnine, niso javni.

V uradu informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Nataša Pirc Musar, menijo, da je ureditev obdelave podatkov, ki jih tako zbira Gurs, pomanjkljiva. »Pooblaščencu se zdi sporno že določanje namena obdelave osebnih podatkov s terminologijo, da gre za ’večnamensko zbirko podatkov’. Prav tako je po našem mnenju z ustavnega vidika sporno določanje vrste osebnih podatkov s podzakonskim predpisom,« pojasnjujejo. Pošiljanje in vodenje teh podatkov je namreč podrobneje določeno s pravilnikom.

Pooblaščenca moti še, da je podatek o višini najemnine javen, s čimer naj bi se povečala preglednost trga nepremičnin in zmanjšalo navajanje lažnih vrednosti kupnine in oddajanje nepremičnin na črno. »Seveda bi enak namen dosegli ob ustrezno aktivni inšpekcijski službi, ki bi ji bili na voljo ti podatki, javnost podatka o višini najemnine pa sama po sebi ne prinaša dodane vrednosti za red na področju trga nepremičnin,« menijo v uradu pooblaščenca.

Vendar, kot priznavajo, ima geodetska uprava pravni temelj za takšno obdelavo podatkov: »Zakon, kakršen že je, velja, in ga je treba do njegove morebitne spremembe spoštovati.«