Komentar / In zdaj nekaj popolnoma drugega
Ko bomo kot družba sprejeli pošten in pravičen družbeni dogovor o premagovanju krize, bodo lahko na prizorišče stopili res novi obrazi. Do takrat smo obsojeni na razne gazde, mojstre, prince in vicmaherje.

© Jernej Žumer
Vsakokratne obljube novega na našem političnem prizorišču postajajo podobne znamenitemu napovedniku skupine Monthy Python »And now for something completely different!«, ki mu je vedno sledil nič drugačen, pač pa tipičen pythonovski skeč. Podobno je z obljubami novih politik, s katerimi so nas in nas še naprej zasipajo razni politični newcomerji. Vedno jim sledijo iste, prežvečene in postane zgodbe, ki nas vrtijo v navzdol drveči spirali, v katero ujeti upamo le še, da bi bilo dno čim bližje. Če nič drugega, bo dno zagotovo ustavilo padanje. Zakaj potem vedno znova nasedemo praznim obljubam o novem, čeprav je že iz letala vidno, da gre za še eno predelavo že znanega? Odgovor je po mojem zelo zelo preprost: sprememb si v resnici ne želimo. O ja, že slišim stotine ljudi, ki sem jih pozimi srečeval na protestnih shodih, kako mi razlagajo, da jim je dovolj celotne politične garniture, da želijo videti nove obraze in spremembe. Nove obraze? Morda. Prave spremembe? Dvomim.