Marjan Horvat

11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Kultura

Osvajanje sreče

Dokler ne bomo spoznali, kako grozen je ta svet, ne moremo vedeti, kaj je sreča

Premiera Osvajanja sreče je bila v Derryju. Videli so jo tudi v Mostarju (od tam je fotografija) in v Sarajevu. Po gostovanju v Ljubljani jo bodo uprizorili še v severnoirskem Belfastu.

Premiera Osvajanja sreče je bila v Derryju. Videli so jo tudi v Mostarju (od tam je fotografija) in v Sarajevu. Po gostovanju v Ljubljani jo bodo uprizorili še v severnoirskem Belfastu.
© East West Productions

Predstava Osvajanje sreče v režiji Harisa Pašovića, ki je nastala v koprodukciji East West Centra iz Sarajeva, Prime Cut Productions iz Belfasta in Slovenskega mladinskega gledališča – po številu sodelujočih, produkciji in tudi po odmevnosti je ena izmed največjih letošnjih produkcij v evropskem teatru –, se ukvarja z univerzalno človeško temo: iskanjem sreče. Pašović, tudi avtor dramskega teksta, interpretira najbolj krvave dogodke v zadnjih sedemdesetih letih skozi misli britanskega filozofa, logika in matematika Bertranda Russlla v njegovem filozofskem traktatu Osvajanje sreče (1930). Intrigira ga njegova teza, da je »skrivnost sreče v tem, da se soočimo z dejstvom, da je svet grozen, grozen, grozen«.

Na teh, na prvi pogled zagonetnih besedah je filozofsko zamišljena predstava, ki preizprašuje – po besedah režiserja – željo ljudi po sreči tudi v najbolj krvavih obdobjih človeške zgodovine. »Kako ljudje v časih, prežetih s strukturo zla in političnimi manipulacijami, ohranjajo svojo civilizacijsko raven in se uspevajo s svojim duhom dvigniti nad nasilje, ki se dogaja okoli njih ali nad njimi. In še naprej stremijo po svobodi in človeškosti, kar je platforma, na kateri se gradi sreča, bodisi v zasebni ali v družbeni sferi. Predstava torej ne govori (le) o kriznih žariščih, ampak o ljudeh, ki tudi v najhujših trenutkih ohranjajo svojo človečnost,« pravi Pašović, ki dobro ve, o čem govori, saj je v času jugoslovanskih vojn ostal v Bosni.

Režiser gledalce najprej postavi v palestinsko vasico. Ob vzhodnoevropsko obarvani glasbi gledamo mlade, ki na ulici igrajo nogomet, par, ki pleše, žensko, ki pripravlja hrano, moški pa krasi zid svoje hiše. Idila se nenadoma razblini, ko pridrvi na igralno površino buldožer in po navodilih judovskega priseljenca zravna njihove domove z zemljo. Protesti domačinov so neuspešni. Vse to spremlja zborovsko petje – v Sloveniji sodelujeta Zbor SNG Opera in balet Ljubljana ter Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki sta med občinstvom. Sledi prizor iz Severne Irske, iz časa krvave nedelje, ko so britanski vojaki v Derryju januarja 1972 umorili štirinajst ljudi, med njimi sedem še mladoletnih fantov. Sledi prizor umora Viktorja Jare, čilskega pesnika, glasbenika, režiserja in revolucionarja, ki so ga po vojaškem udaru leta 1973 zverinsko mučili in nato ubili pripadniki Pinochetove vojske. V predstavi so dokumentarno prikazani tudi krvavi dogodki iz Kambodže, Ruande, Vietnama in iz jugoslovanskih vojn v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja.

Osvajanje sreče je pretresljiva predstava, ki zahteva od igralcev čustveno angažiranost. Damjana Černe iz SMG pravi, da jo je sodelovanje v tej predstavi opomnilo, kako pomembno je, da si »kot umetnik odprt, občutljiv, aktiven in da imaš svoje stališče do sveta. Moramo ohraniti občutljivost, spoštovanje slehernega človeka in se takoj odzvati na vsako krivico«. Podobno misli tudi Željko Hrs (SMG), ki je v predstavi odigral najhujše zločince, kot sta bila Mengele in Milošević. »Sam proces igranja je izjemno izčrpljujoč. Mentalno, emocionalno in fizično. Kako reagirati ob prizoru, ko srbski vojak pelje fante v avtobusu na streljanje? Sesuval sem se, zato se moram posebej zbrati, da ne bi zaradi svojih emocij ogrozil likov, ki jih igram,« pravi Hrs. Tudi za Corneliusa Macarthyja, ki je strupeno interpretiral navedke iz Russlla, je igranje v tej predstavi »življenje na robu. Zdaj, ko igram to predstavo, sem bolj živ kot kadarkoli prej. Russell ima prav: dokler ne bomo spoznali, kako grozen je ta svet, kako pogosto sprejemamo krivice, nimamo upanja, da bi ugotovili, kaj sreča v resnici pomeni«.

Predstava apelira na gledalca s svojim tematiziranjem upora, boja za pravičnost, za dostojanstvo in potrebe po sreči in ljubezni. Pašović se sprašuje, »zakaj danes nihče več ne poudarja svobode, enakosti in bratstva, načel, na katerih je bila zasnovana Evropa. In namesto tega sprejemamo kapitalizem, ki ruši vse pred sabo«. Od gledalcev pričakuje, da bodo s predstave odšli z novo energijo in spoznanji. Zanj so gledalci zbor. Zato navaja Brodskega, ki je dejal, da »v pravi tragediji ne umira junak, ampak umira zbor«.

Bertrand Russell:
Osvajanje sreče
Režiser: Haris Pašović
Kdo: East West Center, Prime Cut Productions in Slovensko mladinsko gledališče
Kje: Tovarniška hala Gorenje (Magistrova 1); med stavbo Leka in stadionom Žak
Kdaj: 11. in 12. oktober 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.