V ZDA blizu dogovora glede financiranja?
V ameriškem senatu se približujejo dogovoru, ki bi omogočil ponovno odprtje ameriške zvezne vlade ter dvignil dovoljeno mejo javnega dolga, za kar se rok izteče 17. oktobra. Kot napovedujejo, bi lahko bil dogovor dokončno oblikovan že danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker kongres ni sprejel zakona o nadaljevanju začasnega proračunskega financiranja dela vladnih agencij, so te zaprte že dva tedna, še dva dni pa ZDA loči do skrajnega roka za dvig dovoljene meje javnega dolga. Če dogovora ne bo, se ZDA ne bodo mogle več zadolževati in poravnavati svojih obveznosti.
Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid in vodja republikanske manjšine Mitch McConnell sta bila v ponedeljek zvečer po celodnevnih pogovorih optimista. "Dosegli smo ogromen napredek, dogovora še ni, a napredek je fenomenalen," je dejal Reid in dodal: "Upamo, da bo jutri (torek) velik dan." "Sem optimist, da bomo dosegli razumen dogovor, da bomo lahko še ta teden odprli zvezno vlado, plačali račune ter začeli dolgoročna pogajanja o tem, kako državi zagotoviti zdravo fiskalno osnovo," je še dejal Reid. Da je optimist, je zatrdil tudi McConnell in izrazil pričakovanje, da bo doseženi dogovor sprejemljiv za obe strani.
Omenjene izjave so najbolj močan signal doslej, da republikanci in demokrati v senatu vendarle želijo končati krizo, ki že ogroža tudi mednarodni položaj ZDA. Če bo dogovor v senatu sklenjen, se bo pozornost usmerila v predstavniški dom oziroma to, ali bo njegov predsednik, republikanec John Boehner, uspel prepričati svoje strankarske kolege, naj ga podprejo. Kakšen naj bi bil dogovor, ni znano, neuradno pa se je izvedelo, da naj bi zagotovili financiranje zvezne vlade do 15. januarja prihodnje leto, medtem ko bi mejo javnega dolga zvišali do 7. februarja. V zameno naj bi demokrati pristali na koncesije glede nekaterih delov zdravstvene reforme, stranki pa naj bi začeli tudi dolgoročna proračunska pogajanja.
Prav zdravstvena reforma je bila povod za zaplet, saj je del republikancev zahteval, da se predsednik Barack Obama odpove reformi. Ker se to ni zgodilo, kongres ni sprejel zakona o nadaljevanju začasnega proračunskega financiranja dela vladnih agencij in te so 1. oktobra zaprle vrata. (STA, mh)