»Postopke je treba do konca pripeljati na sodiščih, ne pa jim soditi medijsko«

Predsednica vlade Alenka Bratušek se strinja s poslancem Matejem Toninom (NSi), da bi bilo treba hitreje izvajati postopke glede odvzema premoženja nezakonitega izvora, opozarja pa, da vlada na postopke ne sme vplivati in da morajo biti ti izpeljani zakonito. Vlada bo predlagala spremembe področnega zakona, je napovedala. Osnutek izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu je na strokovni ravni pripravljen, prav tako tudi prvi potrebni izračuni, je na poslansko vprašanje DL še pojasnila predsednica vlade. Na vprašanje poslanca SLS Jakoba Presečnika pa je odgovorila, da je na brniškem letališču je očitno nekaj zelo narobe, saj število potnikov na večini svetovnih letališčih raste. Presečnik je namreč opozoril, da okoliška letališča, v nasprotju z brniškim, v zadnjih letih že povečujejo število potnikov.

Tonin je v poslanskem vprašanju, ki ga je zastavil v okviru danes začete seje DZ, opozoril na besede pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da doslej še ni bil končan noben postopek po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je bil sprejet v letu 2011. To se poslancu zdi zelo slabo sporočilo, ki govori v prid tistih, ki "še naprej uživajo v svojih vilah in na jahtah", bremena krize pa nosijo tisti, ki je niso povzročili. Bratuškova je dejala, da ne vlada ne ministrstvo ne sme na kogarkoli vplivati, kako naj se ti postopki vodijo, strinja pa se, da bi jih bilo treba peljati hitreje.

Premierka je pri tem spomnila, da se je zakon začel uporabljati 30. maja 2012 in da določa, da lahko finančna preiskava traja največ eno leto, pri čemer se lahko zaradi objektivnih razlogov podaljša za največ šest mesecev. "Kakorkoli nam je ali ni všeč - pa tukaj stojim na vaši strani - se ta rok še ni iztekel," je dejala Bratuškova. Navedla je podatek Okrožnega sodišča v Ljubljani, da bo za eno zadevo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo razpisan predvidoma v začetku decembra. Na specializiranem državnem tožilstvu je bila po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora doslej finančna preiskava uvedena v devetih zadevah, so povedali na tožilstvu.

Bratuškova je še povedala, da julija letos je bila vložena prva, pred kratkim pa tudi druga tožba na pristojno sodišče, na podlagi katere se je začel civilni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Premierka je dodala, da policija ter davčna in carinska uprava v skladu s svojimi pristojnostmi zelo aktivno sodelujejo v postopkih. Izpostavila je tudi spremembo zakona o davčnem postopku, po katerem se lahko ne glede na kazensko odgovornost vpelje postopek, po katerem se lahko premoženje, katerega izvor ni dokazan, obdavči s 70 odstotki. Kar pa ne pomeni, dodaja, da ti ljudje ne bodo kazensko dogovarjali.

Poudarja, da je treba postopke do konca pripeljati na sodiščih, ne pa jim soditi medijsko, in jih izpeljati na zakonit in ustaven način, saj da bodo, če bodo "padali" na ustavnem sodišču, državo stali veliko več. Povedala je, da je predlog spremembe tega zakona pripravljen, da pa ne morejo sodišč zavezati, naj postopki tečejo hitreje.

Poslanko DL Katarino Hočevar je zanimalo tudi, kako daleč je vlada s pripravo izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in kateri bodo ključni elementi zakona ter v kolikšni meri so v pripravo zakona vključeni strokovnjaki ustavne komisije. Bratuškova je dejala, da je v zakonu treba rešiti še veliko stvari, od podrobnejših definicij posameznih pojmov, kdaj se šteje, da je načelo srednjeročno doseženo, kaj je načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju, določiti fiskalno pravilo za posamezne institucionalne enote sektorja države, kaj so izjemne okoliščine, pri katerih je dovoljeno odstopanje, in nenazadnje, kaj je s fiskalnim svetom.

Predsednica vlade osebno meni, da država fiskalni svet potrebuje, da to ni dodatna ovira, ki bi oteževala delo vlade, je pa treba naloge sveta definirati tako, da nikakor ne bo posegal v avtonomnost poslancev. "Obstoječi zakon o javnih financah predvideva fiskalni svet, gre samo še za vprašanje oblike organiziranosti fiskalnega sveta," je dodala Bratuškova. Hočevarjeva upa, da bodo poslanci čim prej dobili predlog in da bo na sodelovanje pripravljena tudi opozicija. "Da ne bomo gledali levo, desno, ampak skupen cilj," je poudarila.

Presečnika je medtem zanimalo, kakšna je vizija razvoja letalskega prometa v Sloveniji in kako namerava vlada zagotoviti, da bo letališče, ne glede na lastništvo, ostalo slovensko okno v svet, predvsem pa resen igralec v regiji znotraj panoge in ne samo lokalna podružnica katerega izmed okoliških letališč. Bratuškova je izpostavila, da je na brniškem letališču treba zagotoviti več stika s svetom, več destinacij, kar bo pripeljalo tudi večje število potnikov. "Naš skupen cilj je povečati število potnikov, zato tudi iščemo strateškega partnerja, ki bi zagotovil razvoj podjetja prav v tej smeri," je izpostavila.

Mali delničarji so na zadnji skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri država ni smela glasovati, zavrnili 57 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal na brniškem letališču. Proti je bila velika večina delničarjev z glasovalno pravico. Bratuškova je pojasnila, da so si želeli pridobiti glasovalne pravice. "Slovenska odškodninska družba je to zahtevo dala, a nismo bili uslišani. Glasovanje nam na skupščini ni bilo omogočeno," je pojasnila. Presečnik je dejal, da se je število potnikov na našem največjem letališču povečevalo do leta 2008, ko je doseglo 1,6 milijona potnikov. Od takrat pa se je zmanjševalo in lani doseglo rekordno nizko število 1,2 milijona.

Sicer pa je poslanska skupina SLS danes na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovila poziv k umiku predloga zakona o davku na nepremičnine iz parlamentarnega postopka. Če se za to ne bo odločila, pa v SLS menijo, da bi morala na zakon vezati zaupnico vladi. Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali poslanci SLS, premierko pozivajo k umiku predloga zakona o davku na nepremičnine in k pripravi popravkov proračuna za prihodnje leto. Če bo Bratuškova vztrajala in predlog zakona pustila v parlamentarni obravnavi, pa jo pozivajo, naj nanj veže zaupnico vladi.

Poslanci SLS so ob tem opozorili, da je zakon o davku na nepremičnine eden izmed bistvenih ukrepov aktualne vlade in da na njem temelji načrtovanje proračuna za leto 2014. Sami predlogu zakona ostro nasprotujejo, saj so prepričani, da njegovo takojšnje izvajanje ni mogoče. "Vse dosedanje analize in razprave so namreč pokazale, da osnove za pravično izvajanje zakona niso pripravljene," so izpostavili. Dodali so, da tudi niso upoštevani negativni učinki, ki multiplikativno vplivajo na slabši ekonomsko-socialni položaj prebivalstva in slabijo konkurenčnost gospodarstva. (STA, mm)