Suu Kyijeva končno prevzela nagrado

Evropski poslanci so imeli danes v Strasbourgu čast pozdraviti opozicijsko voditeljico iz Mjanmara Aung San Suu Kyi. Ta je mednje prišla s 23-letno zamudo - prevzela je nagrado Saharova, ki ji jo je Evropski parlament podelil leta 1990. Obenem je evropske "prijatelje" pozvala k nadaljnji pomoči, saj delo za demokracijo v Mjanmaru še ni končano. Evropski parlament je Suu Kyijevi nagrado Saharova za svobodo misli - z njo že vse od leta 1988 izreka priznanje izrednim posameznikom za njihov boj za obrambo človekovih pravic in svobode govora ter proti nestrpnosti in zatiranju - podelil za njen boj za demokracijo in pravno državo v Mjanmaru.

A neutrudna borka za človekove pravice, ki je za svoje delo prejela tudi Nobelovo nagrado za mir, je ni mogla sprejeti, saj je bila v hišnem priporu. V njem je s krajšimi presledki preživela večji del 20 let, dokler se ni pred tremi leti vsaj uradno končala vojaška diktatura v Mjanmaru in so ji vrnili svobodo. Od takrat lahko potuje in je politično dejavna. Kot je poudarila v svojem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, je to zanjo "vesela in globoko pomembna priložnost". Brez svobode misli, ki se začne s pravico zastavljati vprašanja, ni napredka človeštva. "Zakaj je eno bistvenih vprašanj v vseh jezikih", je poudarila.

Nagrada Saharova je zanjo posebej simbolična tudi zato, ker jo je prejela prav v letu, ko so v Mjanmaru potekale prve demokratične volitve po 30 letih. Na njih je z ogromno večino slavila njena stranka Narodna liga za demokracijo, a ji vojaška hunta te zmage ni priznala in je vzpostavila železno diktaturo, ki je nato trajala dve desetletji. Suu Kyijeva je pristala v hišnem priporu. "Od takrat smo dosegli napredek, a ne zadostnega. Naši ljudje se šele začenjajo učiti, da je svoboda misli mogoča (...) Ta pravica še ni stoodstotno zagotovljena. Treba bo še zelo trdo delati, da nam bo ustava zares zagotavljala pravico, da živimo v skladu s svojo vestjo. Zato vztrajamo, da se mora sedanja ustava spremeniti in postati resnično demokratična."

"Da bi dosegli resnično spravo, potrebujemo pomoč vseh prijateljev po svetu," je nadaljevala Suu Kyijeva. Res je, da so Mjanmarci sami tisti, ki morajo narediti največ, a obenem v dobi globalizacije "ne moremo zanemariti dejstva, da je teža mednarodnega mnenja ogromna". In tu ima "veliko moč" tudi Evropa, je dejala. "Želim, da se zavedate dejstva, da še vedno potrebujemo vašo pomoč in podporo, in da razumete, da moramo narediti še veliko, da bi bili tam, kjer bi si želel profesor Saharov - kjer je svoboda misli z rojstvom zagotovljena pravica vsakega državljana naše države." "Prijatelji so tisti, ki verjamejo vate dovolj, da ti želijo pomagati pri tem, kar skušaš doseči (...) Upam, da boste naši prijatelji," je iz Strasbourga Evropi in svetu sporočila velika borka za demokracijo in svobodo.

Sledil je glasen in dolg aplavz poslancev, v čast gostje je v Strasbourgu celo zadonela Oda radosti, himna EU, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa jo je označil kot simbol tega, da "ljudje, ki pokažejo moč, da se borijo za demokracijo, na koncu zmagajo". Leta 2015 bodo v Mjanmaru potekale parlamentarne volitve, novi parlament pa bo nato izbiral predsednika države. Suu Kyijeva, ki je trenutno poslanka in vodja opozicije v parlamentu, je že napovedala, da se bo potegovala za ta položaj.

A trenutna ustava, spisana v času vojaške hunte, ji to prepoveduje - po eni strani zato, ker predsednik oziroma predsednica države v skladu z ustavo ne sme biti poročena z ali imeti otrok, ki so tuji državljani, in po drugi strani zato, ker mora nujno imeti vojaške izkušnje. Suu Kyijeva ima s svojim pokojnim soprogom Michaelom Arisom dva sinova, ki sta po svojem očetu britanska državljana. Pogoj, da ima predsednik države vojaške izkušnje, pa iz bitke za ta položaj izključuje vse mjanmarske ženske. (STA, mh)