Temeljni koncept reševanja je znan

V Bruslju in Frankfurtu se ne strinjajo, kako stroga naj bodo pravila za državno pomoč podhranjenim bankam. Avgusta so začela veljati nova pravila, po katerih morajo pred državno pomočjo bankam obvezno prispevati delničarji in podrejeni upniki, a v Evropski centralni banki opozarjajo, da ta "neustrezna strogost" spodkopava zaupanje. V minulih dneh je v javnost pricurljalo pismo, ki ga je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi 30. julija - torej tik pred uveljavitvijo novih pravil o državnih pomočeh bankam - pisal evropskemu komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii, ki bdi nad izvajanjem teh pravil.

Draghi je v pismu izrazil zaskrbljenost nad novimi pravili, po katerih morajo v primeru državne pomoči banki k reševanju najprej obvezno prispevati delničarji in podrejeni, torej manj zavarovani upniki, šele nato lahko priskoči na pomoč država z davkoplačevalsko injekcijo. Tako "neprimerno strogo" tolmačenje državnih pomoči "lahko uniči zaupanje v banke v območju evra, ki ga vsi poskušamo ponovno vzpostaviti", je vsebino pisma povzel britanski časnik Financial Times, potem ko je o njem prva poročala italijanska La Repubblica.

Jasna pravila o pomoči bankam so ključna za uspešno rehabilitacijo bančnega sistema v območju evra, saj bo to biblija reševanja bančnih problemov, potem ko bodo izvedli pregled stanja 130 sistemsko pomembnih bank v območju evra, ki bo pokazal, kakšne so kapitalske potrebe bank. Temeljni koncept reševanja je znan. Najprej se bo podhranjena banka poskušala sama financirati na trgih. Če ji to ne bo uspelo, bo priskočila na pomoč država - v skladu z novimi pravili, ki uvajajo obvezen bail in, torej mehanizem, po katerem morajo pred državno pomočjo najprej prispevati delničarji in podrejeni upniki. Skrajni ukrep pa je pomoč iz reševalnega mehanizma ESM.

Mehanizem bail in predvideva, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice. Del svojih vlog pa lahko izgubijo tudi nezavarovani varčevalci, torej varčevalci z več kot 100.000 evri na računu. A vse podrobnosti še niso dorečene. Draghi po pisanju FT sicer podpira bail in v primeru propadajoče banke, skrbi pa ga prisilna pretvorba podrejenega dolga v lastniški kapital v primeru bank, ki bodo izpolnjevale minimalne kapitalske zahteve, a bodo po stresnih testih pozvane h krepitvi rezerv. To bi imelo po njegovih besedah "negativen učinek" na dolžniške trge in bi lahko sprožilo beg investitorjev z evropskega bančnega trga.

Šef ECB tako želi, da imajo solventne banke možnost previdnostne dokapitalizacije brez prevelike obremenitve podrejenih upnikov, kar je po novih pravilih mogoče le v primeru bank, ki so na robu bankrota. Bruselj je sicer delno prikimal pomislekom ECB, ko je pojasnil, da bodo skrbno preučili vsak primer posebej in da nova pravila dopuščajo izjeme v primerih, ko bi "izvedba odpisa ali pretvorbe podrejenega dolga vodila v nesorazmerne rezultate ali bi ogrozila finančno stabilnost". To bi veljalo v primeru bank, ki so si že priskrbele večino kapitala in je državna pomoč zelo majhna v primerjavi z njihovo aktivo.

Nova pravila o državnih pomočeh so izjemno pomembna tudi za Slovenijo, ki čaka na izid zdravstvenega pregleda osmih bank in je v postopku sprejemanja novele zakona o bančništvu, s katero jih bo prevedla v svojo zakonodajo. Predlagana novela zakona o bančništvu je v Sloveniji sprožila buren odziv malih delničarjev. Ti opozarjajo, da vlada s tem "retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic", da lahko ima takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor ter da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov. Finančni minister Uroš Čufer sicer težav pri sprejemanju novele zakona o bančništvu ne pričakuje. (STA, mm)