Posledice ameriškega vohljanja

Evropski poslanci so v Strasbourgu danes potrdili resolucijo, v kateri pozivajo k prekinitvi t. i. sporazuma Swift med EU in ZDA o posredovanju podatkov glede finančnih plačil iz unije v ZDA za namene programa sledenja financiranja teroristov (TFTP). Glasovanje je bilo sicer zelo tesno - 280 za, 254 proti, 30 vzdržanih. Gre za odgovor na domnevno sporno zbiranje bančnih podatkov o evropskih državljanih pod okriljem belgijskega podjetja Swift.

To je prišlo na dan v okviru afere, ki jo je sprožil žvižgač Edward Snowden, ko je svetu razkril umazane podrobnosti spornega nadzora ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA) nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami doma in v tujini. Dogovor o posredovanju bančnih podatkov z namenom boja proti terorizmu med EU in ZDA je v veljavi od avgusta 2010. V skladu s sporazumom lahko ZDA finančne podatke evropskih državljanov uporabljajo izključno za namene sledenja financiranja teroristov, a naj se tega ne bi držale in naj bi torej kršile dogovor.

Poslanci so o tem sicer razpravljali že na prejšnjem plenarnem zasedanju, ko jim je evropska komisarka Cecilia Malmström jasno povedala, da odpovedi sporazuma ne glede na njihov morebiten poziv v resoluciji ne namerava predlagati, saj zaenkrat niso našli dokazov, da je do kršitev sporazuma Swift res prišlo. A vsaj levi del parlamenta v Strasbourgu - S&D, Alde in zeleni - se ni dal. Pripravili in z glasovi svojih poslancev tudi potrdili so sicer nezavezujočo resolucijo, v kateri pozivajo k prekinitvi izmenjave podatkov, dokler navedbe o spornih aktivnostih ZDA - ne le v zvezi s Swiftom, ampak tudi širše - ne bodo v celoti razjasnjene.

Ker se zavedajo, da komisije ne morejo prisiliti v prekinitev ali odpoved mednarodnega dogovora, so ji raje zagrozili, da ji utegnejo, če jim ne bo prisluhnila, odreči podporo pri sprejemanju kakšnega drugega mednarodnega sporazuma v prihodnje. Obenem v resoluciji obžalujejo dejstvo, da nobena država članica EU ni preiskala očitkov o zlorabi podatkov v okviru Swifta s strani ZDA ali vsaj k temu pozvala Europola. Pozivajo k "celoviti tehnični preiskavi na mestu samem". Vsak sporazum o izmenjavi podatkov z ZDA pa mora temeljiti na močnem pravnem okviru, ki bo zagotovil ustrezno varovanje podatkov o državljanih EU.

EPP in konservativci (ECR) prekinitvi sporazuma Swift nasprotujejo, saj je ta vsaj na tej točki po njihovem neodgovorna. Danes so skušali tudi doseči preložitev glasovanja o resoluciji, da bi počakali na konec preiskave Evropske komisije, a jim ni uspelo.

Medtem je italijanski premier Enrico Letta v pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem danes v Rimu odprl vprašanje domnevnega ameriškega prisluškovanja v Italiji. Kerry se je po besedah tiskovne predstavnice italijanske vlade odzval "kooperativno" in je obljubil, da bodo ZDA to vprašanje natančno pregledale. Poročila o prisluškovanjih ZDA v Italiji so sprožila veliko jeze in zahtev po pojasnilih Washingtona. Notranji minister Angelino Alfano je tako ob začetku današnjega srečanja med Letto in Kerryjem poudaril, da imajo Italijani pravico biti gotovi. "Odkriti moramo resnico in jo povedati, ne da bi nas zastraševali," je poudaril.

Navedbe o ameriškem vohunjenju so med drugim razjezile tudi Francoze in Mehičane. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je Kerryju v Parizu v torek dejal, da je takšno početje "nesprejemljivo". Italijanski mediji, ki se sklicujejo na dokumente, ki jih je razkril žvižgač Edward Snowden, poročajo o nadzorih nad komunikacijami prek Skypea, nad elektronsko pošto in spletnim iskanjem v Italiji. Ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) naj bi italijanskim poslancem dejala, da je nadzor pomagal preprečiti napad alžirskih borcev v Neaplju septembra 2010.

Kerry in Letta sta sicer razpravljala tudi o stanju v Afganistanu, Libiji in Siriji, pa tudi o izraelsko-palestinskih pogajanjih, je povedal neimenovani vir. Še danes naj bi se sicer ameriški državi sekretar sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, ki je prav tako v Rimu, beseda pa naj bi tekla o Iranu, Siriji in pogovorih s Palestinci. Netanjahu je po srečanju z Letto v torek dejal, da bi bilo "tragično", če bi Iranu uspelo nadaljevati z jedrskim programom. (STA, mm)