Protiromska pobuda
Sovražnost do romske skupnosti se spet stopnjuje
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 43, 25. 10. 2013
Grafit, ki v Murski Soboti mimoidoče že dve leti opozarja na privilegirane Rome
© Katja Gerenčer
Zgodovina uči, da se v časih gospodarskih kriz in razgretih socialnih razmer krivci slej ko prej iščejo tudi med priseljenci, drugačnimi, pripadniki manjšin. V Sloveniji so na lestvici marginalnih skupin najnižje Romi. Tako se je te dni pojavila peticija manj znane civilnodružbene organizacije, ki zbira podpise za odvzem posebnih pravic romski skupnosti, ker naj bi posamezen pripadnik romske skupnosti imel več pravic kot pripadnik večinskega prebivalstva. To pa naj ne bi bilo v skladu z ustavo, ki zagotavlja, da smo pred zakonom vsi enaki.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 43, 25. 10. 2013
Grafit, ki v Murski Soboti mimoidoče že dve leti opozarja na privilegirane Rome
© Katja Gerenčer
Zgodovina uči, da se v časih gospodarskih kriz in razgretih socialnih razmer krivci slej ko prej iščejo tudi med priseljenci, drugačnimi, pripadniki manjšin. V Sloveniji so na lestvici marginalnih skupin najnižje Romi. Tako se je te dni pojavila peticija manj znane civilnodružbene organizacije, ki zbira podpise za odvzem posebnih pravic romski skupnosti, ker naj bi posamezen pripadnik romske skupnosti imel več pravic kot pripadnik večinskega prebivalstva. To pa naj ne bi bilo v skladu z ustavo, ki zagotavlja, da smo pred zakonom vsi enaki.
Pobudnik pogroma nad Romi je tokrat Mednarodno društvo za civilni nadzor varovanja človekovih pravic, ki ga vodi nesojeni neodvisni predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik. Za organizacijo pobude skrbi Rezka Grčman, ena izmed prvobork protiromskega odpora, katerega motor je zadnja leta predvsem Regijska civilna iniciativa nekdanjega poslanskega kandidata in občinskega svetnika SDS Silva Mesojedca.
Sedanja pobuda, ki jo je treba razumeti tudi kot pritisk na zakonodajalca ob spreminjanju zakona o romski skupnosti (najbolj deprivilegiranim romskim naseljem naj bi olajšal dostop do pitne vode) pomeni »korak naprej« od dosedanjih protiromskih prizadevanj. Pobudniki se niti ne trudijo skrivati nestrpnosti do Romov in svojih zahtev niso zavili v celofan »reševanja romske problematike«. Zahtevajo, da se romska problematika neha reševati. Za začetek predlagajo odpravo 65. člena ustave, ki določa, da »položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon«. Pa tudi razveljavitev zakona o romski skupnosti in prenehanje izvajanja vseh programov sofinanciranja reševanja prostorske problematike in celo razveljavitev vseh občinskih prostorskih načrtov, ki predvidevajo legalizacijo romskih naselij.
Temu lahko sledi le še zahteva po prisilni preselitvi. Da, »nori« so. Ali kot je za časnik Delo dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš: »Ker so pred nami evropske in lokalne volitve, pričakujem, da bo v javnost prišlo še več bolnih zahtev.«