Prisluškovanje grožnja demokraciji

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je danes zaradi afere v zvezi z morebitnim ameriškim prisluškovanjem prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel na pogovor poklical ameriškega veleposlanika v Berlinu. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica nemškega zunanjega ministrstva, bo Westerwelle veleposlaniku "jasno predstavil stališče nemške vlade". V Nemčiji je v sredo odjeknila novica, da so ZDA morda prisluškovale mobilnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel. Merklova je glede tega nemudoma zahtevala pojasnila ZDA.

Gre za zadnje za ZDA zelo neprijetno razkritje nadzorne aktivnosti ameriške agencije za nacionalno varnost v Nemčiji, ki bi lahko ogrozilo tesno sodelovanje med Merklovo in ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Informacije o ameriškem prisluškovanju in vohunjenju javnosti v zadnjih mesecih razkriva žvižgač Edward Snowden. O morebitnem večletnem prisluškovanju Merklovi je sicer prvi poročal nemški tednik Spiegel.

Komisar SE za človekove pravice Nils Muižnieks medtem svari pred posledicami, ki bi jih lahko imel tajni nadzor nacionalnih varnostnih agencij na demokracijo. Izpostavil je številna razkritja s tega področja, ki so prišla na dan v zadnjih mesecih in predlagal ukrepe, ki bi pri izvajanju nadzora zagotavljali varovanje zasebnosti in osebnih podatkov. Kot je danes zapisal Muižnieks, je mešanica "strahu pred terorizmom, tehnologije, ki se razvija s svetlobno hitrostjo, in zbiranja osebnih podatkov s strani zasebnih podjetij in nacionalnih varnostnih agencij" postala resna grožnja pravici do zasebnosti.

Kljub drugačnemu namenu lahko tajni nadzor v boju proti terorizmu uniči demokracijo, namesto da bi jo ščitil, opozarja Muižnieks. "Zasebnost je temeljna človekova pravica in nujna, če želimo živeti v dostojanstvu in varnosti," je poudaril v sporočilu. Ob tem izpostavlja več primerov razkritij, od katerih številna temeljijo na dokumentih nekdanjega sodelavca Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna, ki so pokazala "izjemno razsežnost in dodelanost nadzora, katerega tarče smo lahko vsi".

Države imajo sicer dolžnost zagotavljati varnost znotraj svojih meja in pri tem lahko uporabijo tudi skrivni nadzor posameznikov, ki predstavljajo grožnjo, priznava komisar Sveta Evrope, a obenem opozarja, da so potrebna "ustrezna in učinkovita zagotovila proti zlorabi". To je po njegovem prepričanju moč doseči z zakonodajo, ki strogo upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. To je namreč sprejelo številne sodbe glede zaščite zasebnosti in osebnih podatkov.

Muižnieks predlaga uporabo najmanj treh varoval. Kot prvo mora biti zakonodaja jasna glede kaznivih dejanj, dejavnosti in ljudi, ki so tarče nadzora, ter določati stroge omejitev trajanja in pravila glede razkritja in uničenja zbranih podatkov. Veljati morajo tudi strogi postopki za odreditev pregleda, uporabe in shranjevanja zbranih podatkov, tarče nadzora pa morajo imeti možnost uveljavljanja pravice do učinkovitih pravnih sredstev. Poleg tega morajo biti organi, ki bdijo nad nadzorom, neodvisni in imenovani s strani parlamenta in ne vlade, še predlaga komisar Sveta Evrope. (STA, mm)