Prisluškovanja resno načela zaupanje

Medtem ko je Evropa ogorčena zaradi razkritja, da so ZDA prisluškovale nemški kanclerki Angeli Merkel in drugim svetovnim voditeljem, je Bela hiša danes priznala, da bi morala bolje pretehtati tveganja in koristi svojih vohunskih aktivnosti. Gre za doslej najobsežnejši odziv Bele hiše na najnovejša razkritja, ki pa ne prinaša veliko novega. Predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti, demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije je poudarila, da je odločno proti prisluškovanju voditeljem zavezniških držav in napovedala temeljito revizijo vseh obveščevalnih dejavnosti v njenem odboru.

Dejstvo, da smo imeli tehnično znanje in opremo, da izvedemo določene vohunske misije, še ne pomeni, da je bilo prav, da smo jih izvedli, so previdno priznali v Beli hiši. Konkretnih primerov spornega nadzora niso komentirali, prav tako ne poročanja medijev, da predsednik ZDA Barack Obama do nedavnega sploh ni vedel zanje. Kot je zatrdil Obamov tiskovni predstavnik Jay Carney, potekajo notranje revizije obveščevalnih dejavnosti ZDA, ki bodo zagotovile, da bodo programi nadzora ustrezno upoštevali "tako varnost naših državljanov in naših zaveznikov kot zaskrbljenost glede zasebnosti med Američani in državljani vsega sveta".

"Zagotoviti moramo, da naši obveščevalni resursi kar najučinkoviteje podpirajo našo zunanjo politiko in cilje nacionalne varnosti, da smo učinkovitejši pri tehtanju tveganj in koristi naših aktivnosti," je poudaril Carney. "Zagotoviti moramo, da zbiramo informacije ne le zato, ker jih lahko, ampak zato, ker jih moramo, ker jih potrebujemo za našo varnost," je še dodal. Odziv sledi današnjemu poročanju Wall Street Journala, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) ustavila prisluškovanje Merklovi in drugim svetovnim voditeljem, potem ko je zanj izvedel Obama. Časnik se sklicuje na neimenovane visoke uradnike, a ti so z Journalom morda govorili s ciljem, da zmanjšajo škodo razkritij za Belo hišo.

Obama naj bi po pisanju časnika za elektronski nadzor voditeljev izvedel v notranji reviziji, ki jo je odredil sredi leta. Ta naj bi razkrila, da je NSA prisluškovala telefonom okoli 35 svetovnih voditeljev. Bela hiša je nato že ustavila programe nadzora nad številnimi voditelji, vključno z Merklovo, nekaj programov pa je predvidenih za zaustavitev, a se še niso končali. Zaradi množičnega vohunjenja ZDA za zavezniki so bila resno načeta desetletja medsebojnega zaupanja in to bo treba popraviti, pa so medtem na današnjih pogovorih v Washingtonu ameriškim kolegom sporočili evropski poslanci.

"Zaupanje je pokvarjeno," je poudaril vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok in dodal, da je več kot desetletje trajajoče prisluškovanje evropskim voditeljem "nesprejemljivo". Britanski evropski poslanec Claude Moraes je menil, da je sedaj bistveno, da se začne proces zdravljenja v transatlantskih odnosih. Obenem je treba zagotoviti, da je spornega nadzora zares konec, je dejal. Evropski parlament je po razkritjih, za katera je poskrbel žvižgač Edward Snowden, sprožil preiskavo o spornem nadzoru NSA nad spletnimi in telefonskimi komunikacijami. V okviru te preiskave, ki jo vodi Moraes, se nekateri poslanci sedaj mudijo na obisku v Washingtonu, kjer se bodo o tem pogovarjali s kongresniki, odvetniki, akademiki in predstavniki civilne družbe.

Z Američani bodo govorili tudi o načrtovani obsežni reformi pravil EU o varovanju zasebnih podatkov in o morebitni prekinitvi t.i. sporazuma Swift o izmenjavi bančnih podatkov v okviru boja proti terorizmu, h kateri je nedavno pozval Evropski parlament. Tema bo verjetno tudi prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, saj je zaradi afere z NSA slišati pozive, da naj EU pogajanja o njem zamrzne.

Dianne Feinstein se je odzvala na informacije, ki so prišle v javnost, da je NSA vohunila tudi za voditelji zavezniških držav in med drugim prisluškovala telefonu nemške kanclerke Angele Merkel. "Povsem nasprotujem zbiranju podatkov o voditeljih zavezniških držav, med njimi Francije, Španije, Mehike in Nemčije. Tega ne bi smeli početi, razen v izjemnih primerih in s posebno odobritvijo predsednika," je povedala Feinsteinova.

V ZDA razni analitiki in nekdanji državni uradniki, kot je Dick Cheney, razlagajo, da se prisluškuje v dobro Evropejcev in drugih zaveznikov. Menda zaradi pridobivanja informacij o terorizmu. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je zavrnil obtožbe, da bi ZDA vohunile za zavezniki zaradi gospodarskih in drugih koristi. Tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Caitlin Hayden ni želela komentirati izjav Feinsteinove. Za domače politične potrebe so hujši programi nadzora nad lastnimi državljani. NSA je bila ustanovljena za elektronsko prisluškovanje in vohunjenje po svetu, vendar pa doma tega ne bi smela početi. Administracija trdi, da ji to omogoča patriotski zakon sprejet po terorističnih napadih 11. septembra 2001, nasprotniki posegov v državljanske pravice in zasebnost pa menijo, da to ni res.

Obamova administracija si želi obdržati program zbiranja telefonskih podatkov v ZDA, ki jih je razkril Snowden, in v ponedeljek je nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper objavil nekaj izbranih dokumentov. Dokumenti, ki jih je objavil po nalogu Obame, kažejo, da je s programom vse v najlepšem redu, potekajo pod kongresnim nadzorom, s sodelovanjem vohunov pa je zadovoljno tudi tajno sodišče Fisa. To je bilo ustanovljeno za pregon tujih vohunov v času hladne vojne, danes pa potrjuje naloge za tajne operacije policije in obveščevalcev.

Eden od dokumentov navaja besede nekdanjega direktorja Nacionalnega protiterorističnega centra Michaela Leitera, ki je leta 2009 na tajnem zaslišanju v obveščevalnem odboru predstavniškega doma kongresa zatrdil, da so s tovrstnim zbiranjem telefonskih podatkov uspeli ujeti in obtožiti Nadžibulaha Zazija. Ta je bil obsojen zaradi želje po terorističnem napadu na podzemno železnico v New Yorku. (STA, mm)