Kritika / Carrie

zadržan

Ne drezajte vanjo!

Gus Van Sant je pred leti posnel dobesedni rimejk Hitchcockovega Psiha – rimejkiral je vsak kader posebej, le da v barvah. Carrie izgleda podobno: kot skoraj dobesedni rimejk De Palmove Carrie. V barvah.

Toda barve le motijo razgled na črno-beli svet krščanske fundamentalistke, Margaret White (Julianne Moore), ki misli, da umira za rakom, v resnici pa rojeva – in ko rodi deklico, misli, da je to Hudičev otrok, produkt Greha in Zla, ki sta, kot verjame, neuničljiva, zato jima napove križarsko vojno, katere največja kolateralna škoda je prav Carrie (Chloë Grace Moretz), njena asocialna hči, telekinetična outsiderka, ki misli, da umira, ko – med tuširanjem (Psiho!) – menstruira, kar je seveda le uvod v gimnazijska šikaniranja in maturantsko apokalipso, ki biblični teror ponudi kot odgovor na izrojenost šolskega sistema, te mašine za poniževanje in zasmehovanje. Kimberly Peirce je svoji transvestitski outsiderki iz filma Fantje ne jočejo našla pepelkasto prijateljico, ki ne joče, ampak šekspirjansko eksplodira, toda njena Carrie izgleda tako kot skupni jezik, ki sta ga našla Biblija in šolski sistem.