Veliko denarja za malo pridelka

Podpiranje ekološkega kmetijstva je hvaležno stališče za vsakega politika. Zagovarjanje uporabe pesticidov in intenzivne reje živali pač ne prinaša političnih točk. Temu primerno je spodbujanje ekološkega kmetijstva v zadnjih letih postalo prednostna naloga slovenske kmetijske politike. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva, ki ga je Janševa vlada sprejela leta 2005, je predvideval celo, da naj bi do leta 2015 ekološke kmetije pomenile kar 15 odstotkov vseh kmetij in 20 odstotkov vseh kmetijskih površin v uporabi. Cilji se sicer kljub 10-odstotni letni rasti števila ekoloških kmetij še zdaleč ne bodo uresničili. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče.