»Če je Snowden pripravljen predložiti informacije, smo jih pripravljeni poslušati«

Nekateri nemški poslanci so ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna pozvali, naj pride v Berlin in predloži dokaze o ameriškem prisluškovanju, ki je doletelo tudi kanclerko Angelo Merkel. A njegov odvetnik Anatolij Kučerena je danes zatrdil, da je potovanje v Nemčijo za Snowdna nemogoče, zato se bo z nemškimi tožilci morebiti sestal kar v Rusiji. Nemška javna televizija ARD je sicer v četrtek poročala, da se je nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) sestal s poslancem nemških Zelenih Hans-Christianom Ströbelom na tajni lokaciji v Rusiji skupaj z dvema novinarjema.

"Dokazal je, da ve veliko. Načeloma je pripravljen pomagati razčistiti zadeve glede prisluškovanja," je Ströbele povedal za ARD in dodal, da je Snowden izrazil pripravljenost, da o zadevi priča v Nemčiji ali Rusiji. "Veselim se pogovora z vami v Nemčiji, ko bodo razmere to omogočale in zahvaljujem se vam za napore za ohranjanje mednarodnega prava, ki ščiti nas vse," je Snowden zapisal v sporočilu, ki ga je prenesel Ströbele. Sporočilo ni bilo naslovljeno na točno določenega naslovnika, a je po besedah Ströbela namenjeno Merklovi, nemški vladi, bundestagu in državnemu tožilstvu.

Čeprav bi Snowden najraje odpotoval v Nemčijo na zaslišanje o ameriškem prisluškovanju nemškim oblastem, tega ne bo mogel storiti, vendar bi se lahko z nemškimi tožilci sestal v Rusiji, je danes dejal Snowdnov odvetnik Anatolij Kučerena. "Snowden ne bo šel v Nemčijo. To je namreč nemogoče, saj nima pravice, da prečka rusko mejo," je Kučerena povedal za moskovski radio Eho. "V okviru mednarodnih dogovorov pa lahko Snowden priča v Rusiji, a o tem se bodo morale odločiti nemške oblasti," je dodal.

V primeru potovanja v Nemčijo bi Snowden izgubil status azilanta, ki mu ga je Rusija odobrila avgusta, ameriške zaveznice pa bi ga lahko predale ZDA. Ruska tiskovna agencija Interfax je danes poročala, da bi lahko nemško tožilstvo v Rusijo poslalo svoje predstavnike ali pa Snowdnu poslalo pisna vprašanja. Nemška vlada je medtem izrazila pripravljenost na pogovore med Snowdnom in nemškimi predstavniki. "Našli bomo možnost, da se Snowden, če je k temu pripravljen, pogovori z nemškimi predstavniki," je danes v Berlinu povedal nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich. Če je Snowden pripravljen predložiti informacije, "smo jih pripravljeni poslušati", je še poudaril.

Naslednji teden se bo sicer že sestala nemška parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih služb, pogovori pa bodo potekali ravno glede Snowdna, je danes povedal predsednik komisije Thomas Oppermann. Nemška vlada je danes še sporočila, da ni bila seznanjena s srečanjem Snowdna z opozicijskim poslancem Ströbelom. Vlada pa je zavrnila možnost odobritve azila Snowdnu. Vladni tiskovni predstavnik Steffen Seibert je dejal, da je Berlin že, ko je Snowden pred meseci zanj zaprosil, zavrnil prošnjo za azil zaradi tega, ker se v času prošnje ni nahajal v Nemčiji.

Medtem so pri nemškem notranjem ministrstvu prav tako opozorili, da je Nemčija od ZDA že julija prejela prošnjo za izročitev Snowdna, kar pomeni, da bi ga na podlagi sporazuma o izročitvah z Washingtonu morala izročiti, če prispe v Nemčijo. Medijsko poročanje, ki je bilo osnovano na podatkih Snowdna o prisluškovanju NSA milijonom Evropejcev, pa tudi več svetovnim voditeljem, med njimi tudi Merklovi, je sprožilo ogorčenje v Nemčiji in po vsej Evropi.

Medtem je ameriški zunanji minister John Kerry v četrtek prvič priznal, da so ZDA v nekaterih primerih pri vohunjenju šle predaleč. "Zagotavljam vam, nedolžni ljudje niso bili predmet zlorab, poteka pa proces zbiranja informacij in pri tem je v nekaterih primerih šlo neprimerno predaleč," je dejal na konferenci Londonu preko video povezave. Zagotovil je, da bodo poskrbeli, da se v prihodnosti to več ne bo dogajalo. Potem ko so podatki o prisluhih ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) več deset milijonom Evropejcem in tudi visokim predstavnikom evropskih držav v minulih dneh zaostrili odnose med ZDA in Evropo, je Kerry še zagotovil, da je ameriški predsednik Barack Obama odločen, da bo razjasnil zadevo.

Ob tem je obveščevalno zbiranje podatkov branil kot nujno v boju proti terorizmu ter poudaril, da so ameriške obveščevalne službe s pomočjo prestrezanja komunikacij od leta 2001 preprečile teroristične napade. Podrobnosti ni navedel. Kot pogosto pretirana pa je označil poročanja medijev, ki povzemajo dokumente, ki jih je pridobil in dal v javnost žvižgač Edward Snowden.

Afera se je medtem začela širiti v Azijo. Indonezija je danes na pogovor poklicala avstralskega veleposlanika v Džakarti zaradi "povsem nesprejemljivega" poročila, da so ZDA vohunile preko avstralskega veleposlaništva v državi. Avstralski časnik Sydney Morning Herald je namreč nedavno povzel poročanje nemškega Der Spiegla, da zaupen zemljevid, ki ga je pridobil Snowden, kaže na 90 nadzornih objektov v ameriških diplomatskih misijah po svetu. Po poročanju časnika so bila avstralska veleposlaništva v Aziji uporabljena kot del ameriške vohunske mreže za nadzor nad telefonskimi klici in za zbiranje podatkov. (STA, mm)