Povišanje odškodnin za izbrisane?

Koalicija je pred drugo obravnavo zakona o odškodninah za izbrisane v DZ vložila več dopolnil. Slednja med drugim določajo, da se izbrisanemu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 izplača 50 evrov. Najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku določilo sodišče, pa bi lahko znašala največ trikratni znesek "redne" odškodnine.

Po dozdajšnjem predlogu zakona, ki je konec septembra v DZ prestal prvo obravnavo, bi lahko sicer odškodnina, ki bi jo lahko v posebnem postopku pred sodiščem dobil izbrisani, znašala 2,5-kratnik odškodnine iz upravnega postopka. Z omenjenima dopolniloma se po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta koalicija nekoliko približuje tistemu, kar zahtevajo izbrisani in njihove organizacije, "zagotavlja pa tudi večjo zanesljivost, da bo zadeva prišla skozi na Evropskem sodišču za človekove pravice".

Tega, kako bo z zakonom zadovoljno omenjeno sodišče, po besedah ministra z gotovostjo ne more napovedati nihče. Je pa ministrstvo, ko je pripravljalo zakon, "preštudiralo sodno prakso in sprejelo odločitve, za katere smo z veliko stopnjo verjetnosti prepričani, da bodo prišle skozi," je pred današnjim kolegijem pri predsednici vlade medijem dejal Virant.

Poleg omenjenih dopolnil koalicija k zakonu po besedah Viranta predlaga tudi dopolnilo, po katerem bi bili do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, vendar ga niso dobili, pozneje pa zanj po prenovljeni zakonodaji niso zaprosili. Po besedah Viranta gre za okoli 1000 ljudi, razlog za pripravo tovrstnega dopolnila pa je bilo po njegovih navedbah opozorilo, ki ga je bila naša država deležna na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope.

Med zanimivejšimi je še dopolnilo, po katerem se odškodnina, višja od 4000 evrov, upravičencu izplača v petih enakih obrokih. Koalicija predlaga tudi dopolnilo, po katerem bi bili izbrisani, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, "ena od prednostnih kategorij pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem".

Nekaj dopolnil k zakonu je vložila tudi opozicija. Z enim izmed njih SDS predlaga, da izbrisani, ki jih je država leta 1992 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih prenesla v posebno evidenco tujcev, ne bi imeli avtomatične pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, državne štipendije in prednostne obravnave pri reševanju socialnega ter stanovanjskega vprašanja, kot to predvideva zdajšnji predlog zakona. Vsa vložena dopolnila bo v okviru druge obravnave v torek obravnaval odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Virant je prepričan, da bo DZ zakon sprejel še ta mesec.

Dopolnila, ki jih je pred drugo obravnavo v DZ k zakonu o odškodninah za izbrisane vložila koalicija, izbrisanih niso prepričala. Še vedno menijo, da so predlagane odškodnine prenizke in da bi morala država urediti tudi nekatera druga še odprta vprašanja, povezana z izbrisanimi. Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev je tako prepričan, da so tudi novo predlagane, višje odškodnine, ki jih namerava v zakon vnesti koalicija, prenizke. "Gre za mizerijo in tlačenje človeka navzdol," pravi.

Sam ni za to, da bi izbrisani državo z odškodninami "oskubili", se pa zavzema "za neke realne odškodnine". "Najboljše bi bilo, da bi Evropsko sodišče za človekove pravice povedalo, kakšna bi bila najprimernejša odškodnina," dodaja. Dimitar Anakiev iz Združenja izbrisanih delavcev (prej Zveza izbrisanih Slovenije) meni, da so na novo predlagane odškodnine zgolj "kozmetični popravki", s katerimi želi vlada pokazati, da problem rešuje, čeprav ga dejansko ne rešuje. Predlagane odškodnine označuje kot absolutno prenizke, čeprav sam ne ve, kakšne odškodnine bi bile najbolj primerne.

Aleksandar Todorović iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov pa pravi, da zanj sama odškodnina ni toliko pomembna, kot se mu zdi pomembno to, da bi država ljudem, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in nato preneseni v posebno evidenco tujcev, omogočila, da se vrnejo na nekdanje domove. Opozarja tudi, da še vedno niso rešena nekatera druga vprašanja, povezana z izbrisanimi. Tako je denimo pred tistimi, ki bi želeli pridobiti status, še vedno preveč birokratskih ovir, opozarja.

Koalicija predlaga tudi dopolnilo, po katerem bi bili do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, vendar ga niso dobili, pozneje pa zanj po prenovljeni zakonodaji niso zaprosili. Šlo naj bi za okoli 1000 ljudi. Omenjeno dopolnilo Debevec podpira. Opozarja namreč, da so mnogi takrat na upravnih enotah zaprosili za status, vendar jim je bil zavrnjen brez tega, da bi dobili potrdilo, da so zanj zaprosili. Mnogi pa za status tudi niso mogli zaprositi, ker so bili izgnani iz države ali pa niso imeli denarja. (STA, mh)