»Spričo dejstva, da je ta sporazum pomanjkljiv, ta odločitev sodišča ne bi smela popolnoma presenečati«

Potem ko je hrvaški sodnik odločil, da se bo nadaljeval postopek v primeru ene od tožb proti LB in NLB, je slovenski zunanji minister Karl Erjavec danes zatrdil, da bo Slovenija vztrajala pri memorandumu, ki sta ga sklenili vladi. Za 20. november pa je napovedal nove pogovore o vprašanju s hrvaško kolegico Vesno Pusić. Kot je dejal Erjavec, bosta s Pusićevo na srečanju v Zagrebu govorila tudi o tem, kako strani razumeta marca sklenjeni memorandum o LB. "Za Slovenijo je povsem jasno, da gre za mednarodno pogodbo, saj sta jo podpisala predsednika vlad," je dodal.

Poudaril je, da v memorandumu tudi jasno piše, da do končne rešitve v okviru nasledstva postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirujejo. "A, kot vidimo, ne mirujejo," je dodal. Erjavec je tudi poudaril, da čeprav postopki na Hrvaškem tečejo in bi bile sodbe pravnomočne, ne bi bile izvršljive. "Memorandum zelo jasno določa, čigava je pristojnost za rešitev tega vprašanja in ta pristojnost je v okviru nasledstva oziroma dunajske pogodbe iz leta 2001. Pri tem bomo vztrajali," je napovedal.

Tudi premierka Alenka Bratušek je dejala, da memorandum velja za obe državi in da se zadeve, ki se jih dotika, ne morejo reševati na hrvaških sodiščih. Sama večjih problemov v tej smeri tudi ne vidi, je dodala ob robu obiska poslanske skupine PS v Novem mestu ter spomnila, da se bo glede tega vprašanja Erjavec v Zagrebu 20. novembra sešel s hrvaško kolegico Pusić.

Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem zatrdilo, da odločitev sodišča v Zagrebu o nadaljevanju postopka v tožbi Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki ne bo vplivala na nadaljevanje pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Znova pa so poudarili, da mora tudi Slovenija zagotoviti pogoje za mirovanje postopkov. "Hrvaška zakonodaja določa, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strani v sporu, torej tudi tistih, ki sta bili toženi. Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako," je ta zaplet za STA komentirala tiskovna predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišić.

Tako je odgovorila na vprašanje, kako uradni Zagreb ocenjuje odločitev pristojnega sodišča o nadaljevanju postopka, potem ko so zatrjevali, da je dala hrvaška vlada navodila bankam in te naprej svojim odvetnikom, naj zahtevajo mirovanje za postopke, povezane z LB. "Vnovič pravimo, da je v memorandumu (z Mokric) zapisano, da bo Vlada Republike Hrvaške zagotovila mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na sodiščih sprožili dve hrvaški banki, medtem ko bo Vlada Republike Slovenije zagotovila soglasje LB kot tožene stranke v teh postopkih," so poudarili v Zagrebu.

Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz namreč ni sprejel niti hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka, ki so ju odvetniki PBZ ter LB in NLB predstavili na obravnavi konec oktobra. Kot je utemeljil, namreč ni uradnega dokumenta o tem, da bi hrvaška vlada zahtevala mirovanje postopka, kot se je zavezala v memorandumu.

Hrvaška vlada sicer ne more vplivati na odločanje sodišča pri izvajanju zakonov. Kako si je vlada zamislila, da bi zagotovila mirovanje omenjenih postopkov, ni bilo objavljeno niti v hrvaškem uradnem listu niti ni uradno znano nič drugega razen tega, da je tožnik oktobra predlagal mirovanje, potem ko ga je k temu pozvala vlada, še pojasnjuje sodnik.

Poleg tega sodnik v odločitvi, ki jo je danes pridobila STA, izpostavlja, da sodišče 11. marca letos podpisan memorandum o LB obravnava kot mednarodni dokument in ne kot mednarodno pogodbo in ga zato tolmači v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku.

Navaja, da dogovor vlad Hrvaške in Slovenije ni bil potrjen v hrvaškem saboru niti objavljen v hrvaškem uradnem listu, medtem ko je slovenska vlada memorandum ratificirala ter je bil objavljen v slovenskem uradnem listu. Pojasnil je tudi, da sta stranki v sporu soglašali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog reševali na podlagi pogodbe o vprašanjih nasledstva, ter da ni možno enake obveznosti znova prevzeti še z memorandumom, ki potemtakem nima moči mednarodne pogodbe.

Sodnik je tudi poudaril, da ni dokazov, da bi se Banka za mednarodne povezave (Bis) v Baslu razglasila za pristojno pri posredovanju v pogajanjih med Hrvaško in Slovenijo, kot sta jo julija prosili obe državi. Raguz je še ugotovil, da na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi ustavili postopek, kot je to predlagala slovenska stran. Ko gre za vprašanje prevoda angleške besede "stay", pa je zapisal, da je za sodišče relevanten prevod, ki ga je dobilo od hrvaške vlade. Ta je besedo "stay" prevedla kot "zastoj" (mirovanje). Na odločitev, da se postopek nadaljuje, se lahko strani pritožita v 15 dneh od sprejema odločitve. To je sodnik sprejel že na dan, ko je potekala obravnava, torej 24. oktobra.

Nekdanjega slovenskega predsednika in strokovnjaka za mednarodno pravo Danila Türka odločitev hrvaškega sodnika o nadaljevanju postopka v primeru ene od tožb proti LB in NLB ne preseneča. Kot je poudaril za RTV Slovenija, je memorandum, ki sta ga sklenili slovenska in hrvaška vlada, pomanjkljiv in slabo napisan. "Spričo dejstva, da je ta sporazum pomanjkljiv, da je slabo napisan, zaradi tega ta odločitev sodišča ne bi smela popolnoma presenečati," je za osrednji dnevnik povedal Türk. "Ta odločitev je možna, ker so tu pomanjkljivosti," je dejal glede odločitve sodnika zagrebškega občinskega sodišča Nikole Raguza, ki ni sprejel niti hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka, ki so ju odvetniki PBZ ter LB in NLB predstavili na obravnavi konec oktobra.

Türk sicer poudarja, da je memorandum mednarodna pogodba, ki je za podpisnike zavezujoča in jo je treba spoštovati. Tako Sloveniji po njegovem glede spora ni treba storiti nič posebnega. "Slovenija enostavno teh postopkov ne bo priznala in če bo iz tega nastal kakšen spor, se bo reševal po načelih mednarodnega prava in spet bomo na začetku, to pa je - mednarodne pogodbe je treba spoštovati," meni nekdanji predsednik.

Sicer pa tak razplet po njegovem ni dober ne za državi, ne za varčevalce. Izpostavlja, da bi morali biti obe državi zainteresirani, da se problem dokončno reši, in to "na način, ki bo na koncu zadovoljil obe državi in zlasti seveda tudi prizadete ljudi". Sklenjeni memorandum je bil po njegovem korak v tej smeri, čeprav "ne najbolj posrečeno napisan". Türk tako svetuje, naj se v pripravo mednarodnih pogodb v prihodnje vključi več strokovnjakov ministrstva za zunanje zadeve. (STA, mm)