Bruselj in Olli Rehn o Sloveniji
Slovenija bo prihodnje leto poleg Cipra edina članica območja evra, ki bo še vedno v recesiji, v letu 2015 pa se ji obeta 0,7-odstotna rast. Sicer pa bo v naslednjem letu beležila 7,1-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 3,8-odstotnega, napoveduje Evropska komisija. To je slabše od majske napovedi in občutno slabše od povprečja v območju evra. Medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, bo Slovenija naslednje leto boljša le od Cipra, ki bo beležil 3,9-odstotni padec BDP, v letu 2015 pa bo beležila sploh najšibkejšo rast v celotni uniji.
Komisija je za Slovenijo poslabšala tudi napoved za letos - medtem ko ji je maja napovedala dveodstotni padec BDP, je danes to oceno znižala na 2,7-odstotni padec BDP. Za prihodnje leto ji je maja napovedala le 0,1-odstotni padec BDP. Tudi napovedi za primanjkljaj niso spodbudne. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 5,8-odstotnega, za prihodnje leto 7,1-odstotnega, za leto 2015 pa 3,8-odstotnega. Maja ji je za letos napovedala 5,3-odstotnega, za prihodnje leto pa 4,9-odstotnega. V skladu s pogoji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja bi sicer morala Slovenija doseči naslednje vmesne nominalne cilje glede primanjkljaja: 4,9 odstotka BDP v letu 2013, 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015.
Tudi številke za brezposelnost niso obetavne. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v območju evra, a slabše od povprečja v EU. Javni dolg Slovenije strmo raste, a je še vedno precej pod povprečjem v območju evra in EU, čeprav je že presegel 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega.
Slovenija se še lahko izogne programu pomoči, če bo še naprej odločno ukrepala pri sanaciji bančnega sistema in izvajanju strukturnih reform, je danes v Bruslju ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn v odgovoru na vprašanje, ali je glede na črno gospodarsko napoved za Slovenijo program pomoči sedaj neizogiben. "Zagotovo ni nujno, da se Slovenija približuje programu, če bo še naprej odločno ukrepala - učinkovito izvajala strukturne reforme ter še posebej hitro in učinkovito končala sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema, kar je potrebno za vrnitev gospodarske rasti v Sloveniji," je dejal Rehn.
"Zelo pomembno je, da se je slovenska vlada lotila odločnega ukrepanja za reformo upravljanja podjetij, za reformo bančnega sektorja in za reformo javnih financ. Še posebej bi izpostavil pomen kratkoročne urejene sanacije bančnega sektorja, ki jo mora spremljati pravočasna izvedba potrebnih pogumnih strukturnih reform, tako da bo to olajšalo pogoje financiranja ter omogočilo učinkovito posredovanje bank in podprlo gospodarsko dejavnost," je še poudaril komisar.
Podrobnejši pogled nekaterih elementov v slovenskem gospodarstvu po Rehnovih besedah pokaže, da je poglobitev recesije v Sloveniji posledica vztrajnega padanja domačega povpraševanja ob rasti brezposelnosti in krčenju investicij, na kar vpliva proces razdolževanja podjetij in slabi pogoji financiranja gospodarstva. "Poleg tega gospodarsko dejavnost bremenijo negotovosti v bančnem sektorju. Neto izvoz je dejansko edini segment gospodarske dejavnosti, ki pozitivno prispeva k rasti, pa še to le s precej počasnim tempom," je analiziral komisar.
Doslej je komisar v komentarjih o razmerah v Sloveniji izpostavljal, da se država sooča z resnimi izzivi, a da je položaj še obvladljiv, če bodo oblasti ukrepale naglo in odločno. Njegov današnji komentar je odgovor na vprašanje, ali glede na črno gospodarsko napoved za Slovenijo še vedno meni, da je položaj obvladljiv, ali slovenske oblasti ukrepajo dovolj naglo in odločno ter ali je program pomoči sedaj neizogiben. (STA, mh, mm)