Zagreb naj bi izpolnjeval obveznosti iz memoranduma

Hrvaška izpolnjuje in bo izpolnjevala obveznosti iz memoranduma, ki sta ga 11. marca na Mokricah podpisala hrvaški premier Zoran Milanović in takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša, in pričakuje, da bo slovenska stran storila enako, so danes sporočili s sedeža hrvaške diplomacije. "V memorandumu piše, da bo hrvaška vlada zagotovila mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na sodiščih sprožili dve hrvaški banki, medtem ko bo vlada Republike Slovenije zagotovila soglasje Ljubljanske banke kot tožene stranke v teh postopkih," so ponovili.

Poudarjajo, da memorandum izvajajo v skladu s hrvaškimi zakoni, ki določajo, da je za mirovanje postopka potrebno soglasje vseh strani, se pravi tudi toženih, ki sta LB in Nova ljubljanska banka. "Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako," so sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Znova so dejali, da sta Ljubljana in Zagreb na podlagi memoranduma v skupnem pismu pozvali Banko za mednarodne poravnave (BIS) iz Basla, naj omogoči, da bi pod njenim okriljem organizirali pogajanja med vladama Slovenije in Hrvaške o prenesenih deviznih vlogah LB na Hrvaškem.

BIS je septembra sporočil, da je njegova vloga v pogajanjih o prevzemu jamstva SFRJ za stare devizne vloge med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije potekla ter da se glede tega njegovo stališče ni spremenilo. Zato lahko ponudi le "objekte za srečanje udeležencev v nadaljevanju njihovih neposrednih pogovorov", so še zapisali.

Hrvaška meni, da se je BIS s tem razglasila za nepristojno v tem primeru, Slovenija pa vztraja, da tudi sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 v prilogi C predvideva, da BIS gosti pogajanja v svojih prostorih. Sporazum namreč ne določa mediacijske ali druge vloge BIS, pač pa nujnost pogajanj držav naslednic o tem vprašanju pod njenim okriljem.

Na hrvaškem ministrstvu sicer niti danes niso uradno potrdili srečanja zunanjih ministrov Vesne Pusić in Karla Erjavca, potem ko je šef slovenske diplomacije v ponedeljek napovedal, da se bosta s hrvaško kolegico srečala 20. novembra v Zagrebu in govorila o tem vprašanju.

Do novega zapleta pri reševanju spora o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB je prišlo, potem ko je zagrebško občinsko sodišče oktobra odločilo, da bo nadaljevalo postopek v eni izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB ne glede na določila memoranduma. Sodnik je ocenil, da ni zakonskih možnosti za mirovanje postopka, kot je to predlagala hrvaška stran, niti za ustavitev postopka, kot vztrajata slovenski banki. Sodišče je tudi odločilo, da memorandum z Mokric ni mednarodna pogodba, zato spor obravnava na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Ta omogoča, da lahko mirovanje postopka traja leto dni, ki se nato lahko podaljša še za eno leto.

Slovenska stran zahteva takojšnjo ustavitev vseh 27 postopkov proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih, ker je za Ljubljano nesprejemljivo, da bi spor urejali na sodiščih, če memorandum določa, da je problem treba reševati v okviru nasledstva. Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/LDS) je danes ocenil, da bo hrvaška vlada v zadregi, ki jo je povzročil samovoljni hrvaški sodnik z interpretacijo memoranduma o LB, morala zavzeti jasno stališče do načela, da je podpisano treba spoštovati, sicer bo kot nova članica EU dopustila dvom o svoji dobronamernosti in zavezanosti evropskim vrednotam.

Slovenske vlade pa bi morale spoznati, "da potrebujejo diplomacijo, katere delo bo temeljilo na stroki, ne na želji ustreči vsakokratnemu vladarju ali pritisku javnosti. Zaradi gnilih kompromisov je Slovenija v odnosih s sosedi zapravila preveč priložnosti, da bi zaščitila svoje interese, in to velja za vse sosednje države," je zapisal v sporočilu za javnost.

Po njegovi oceni je namreč osnovni problem zadrege, ki jo je sprožilo ravnanje hrvaškega sodnika, razvada, da se je Slovenija "pri urejanju odprtih sosedskih in nasledstvenih problemov s Hrvaško vedno znova zatekala h kompromisom, ki so dopuščali različne interpretacije podpisanih dokumentov in jih vnaprej obsojali na to, da so postali sredstvo notranje-političnih preigravanj".

Na to pomanjkljivost memoranduma je po lastnih navedbah opozoril takoj po podpisu 11. marca, ki se je, kot je dodal, "zgodil v kritičnem trenutku, ko bi odlašanje rešitve Slovenijo potisnilo v evropski kot kot državo, ki daje nekemu egoističnemu interesu prednost pred veliko idejo evropske integracije in dobrega sosedstva".

Premiera držav sta 11. marca na Mokricah podpisala memorandum, ki je odprl pot za ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU v DZ, s tem pa tudi za članstvo Hrvaške v EU. Slovenija je nato pristopno pogodbo ratificirala, Hrvaška pa je 1. julija postala 28. članica EU.

Do novega zapleta pri reševanju spora o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB je prišlo, potem ko je zagrebško občinsko sodišče oktobra odločilo, da bo nadaljevalo postopek v eni izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB ne glede na določila memoranduma. (STA, mh, mm)