»Banke so ta denar dobile in ga veselo posojale tajkunom, zdaj pa ga kupcem vrednostnih papirjev ne dajo nazaj«

Državni svet je sprejel odložilni veto na novelo zakona o bančništvu. Ta v sanacijo bank vključuje tudi imetnike podrejenega dolga, s čimer se bo po opozorilih svetnikov prizadelo številne državljane, ki prek raznih skladov varčujejo za prihodnost. DZ je novelo zakona o bančništvu sprejel minuli torek, z njo pa se vzpostavlja pravni okvir za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani ter določenimi kategorijami upnikov banke na drugi strani.

Kot novost namreč uvaja nov izredni ukrep, ki ga za zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti banke lahko uporabi Banka Slovenije, in sicer da banki naloži prenehanje ali konverzijo hibridnih oz. podrejenih instrumentov. Državni svetnik Jože Slivšek je v imenu predlagateljev opozoril, da bodo ukrepi, kot so konverzija podrejenih ali hibridnih obveznic v kapital ter delni ali popolni odpis vrednosti teh instrumentov, prizadeli več kot četrtino državljanov, ki prek teh instrumentov bodisi neposredno bodisi posredno prek raznih skladov varčujejo za prihodnost.

"Banke so ta denar dobile in ga veselo posojale tajkunom, zdaj pa ga kupcem teh vrednostnih papirjev ne dajo nazaj," je nasprotoval določbam zakona. Pri tem se po njegovih besedah pozablja, da so imetniki tega dolga le upniki, ki za razliko od delničarjev niso imeli vzvodov nadzora ter upravljanja v bankah. Kot posojilodajalci bankam tako podobno kot varčevalci ne bi smeli prevzeti tolikšne odgovornosti za slabo poslovanje, je menil.

Nasprotno je finančni minister Uroš Čufer pojasnil, da je državna pomoč bankam v skladu z avgusta spremenjenimi smernicami Evropske komisije dopustna le takrat, kadar breme sanacije bank nosijo najprej lastniki, zatem imetniki hibridnih in nato podrejenih obveznic. Šele zatem se za pokrivanje morebitnih izgub bank lahko uporabijo sredstva davkoplačevalcev, je dejal.

Strinjal se je podpredsednik državnega sveta Stojan Binder. Druga možnost je, da sanacijo bank plača vseh dva milijona prebivalcev, je opomnil navzoče na seji ter dodal: "Če kdo misli, da bodo to plačevali Nemci, Avstrijci, Francozi ali Italijani, se je globoko zmotil." Kupci teh vrednostnih papirjev seveda niso bili špekulanti, vendar pa so se odločili kupiti nekaj bolj tvegane vrednostne papirje, je še dejal Binder, ki mu niti na misel ne pride, da bi on sam saniral bančni sistem pred tistimi, ki so se šli neke rizične igre.

Tudi državna svetnica Marija Lah se je zavzela za to, da so lastniki tisti, ki prvi prevzamejo obveznosti, ki izhajajo iz takega ali drugačnega stanja finančne inštitucije: pa naj gre za izplačilo dividend ali sodelovanje pri sanaciji. Državne svetnike je zato pozvala, naj veta ne podprejo. Čufer je ob tem še poudaril, da novela zakona izrecno določa, da posamezni upnik, s tem ko se mu določene terjatve odpišejo oz. prekvalificirajo, ne sme utrpeti višjih izgub, kot pa če bi prišlo do stečaja banke. "Na slabšem ne more biti," je dejal.

Državni svet je odložilni veto izglasoval s 14 glasovi za in 12 proti, DZ bo moral zdaj o noveli zakona o bančništvu odločati še enkrat. Vendar pa bodo takrat potrebni glasovi absolutne večine vseh poslancev, torej najmanj 46.

Državni svet je sprejel tudi odložilni veto na novelo zakona o dohodnini. Ta predvideva odpravo samodejnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, svetniki pa menijo, da to na dolgi rok vodi v ukinitev progresivnega načina obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, kar bo pretirano obremenilo najbolj ranljive zavezance. Po novem se zneski iz dohodninske lestvice in olajšave, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci, ne bodo več vsako leto avtomatično usklajevali z inflacijo, pač pa bodo morali rasti cen slediti le v primeru, da bo ta presegla določeno mejo.

Državni svetnik Miloš Pohole je v imenu predlagateljev opozoril, da takšna rešitev, ki bo veljala že pri obračunu dohodnine za leto 2013, pomeni veliko obremenitev predvsem najšibkejših in najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Prepričan je, da nova ureditev na dolgi rok pomeni ukinitev progresivnega načina obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, s čimer bo dohodnina postala podobna t.i. glavarini, ki velja za socialno nepravičen davek. Vladi Alenke Bratušek je očital, da državljanom in gospodarstvu nenehno zvišuje davčna bremena. To poglablja gospodarsko krizo in vedno več ljudi spravlja na rob preživetja, je bil kritičen.

Finančni minister Uroš Čufer je zanikal, da bi odprava avtomatičnega usklajevanja zneskov pri dohodnini pomenila veliko obremenitev najšibkejših in najbolj ranljivih skupin prebivalcev. Ob nespremenjenih prihodkih bo obremenitev z dohodnino ostala enaka in se ne bo povečala, je pojasnil. Kot je dodal, bo morala vlada v skladu z novelo zakona omenjene zneske obvezno uskladiti v primeru, da bo stopnja inflacije na letni ravni znašala tri odstotke ali več, sicer pa se bo lahko za to odločila po potrebi. Višino uskladitvenega koeficienta se bo določilo z zakonom o izvrševanju proračuna.

Državna svetnica Marija Lah je izrazila dvom v te besede. "Ali bo vlada znala presoditi, kdaj je pravi trenutek za uskladitev," je vprašala. V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 ta uskladitev denimo ni predvidena in tudi Pohole je menil, da glede na zdajšnjo politiko vlade usklajevanja ne bo. Pobudniki odložilnega veta nasprotujejo tudi odpravi posebne osebne olajšave za dohodke rezidentov - čezmejnih delovnih migrantov. "S to določbo bodo delavci, ki dela v Sloveniji ne dobijo, in si kruh služijo v Avstriji, zelo prizadeti," je dejal Pohole.

Svetniki so odložilni veto izglasovali z 20 glasovi za in devetimi proti. (STA, mm)