Kritika / Drago Hedl: Glavaš – kronika nekega uničenja

+ + + + +

Knjiga, ki odgovarja na vprašanje, kaj je preiskovalno novinarstvo.

Tema je mračna vsebina zločinov nad srbskimi civilisti na Hrvaškem, a obenem gre za najmočnejši prikaz novinarskega angažmaja. Avtor ni ravnal tako kot večina njegovih ex-Yu kolegov, ki so po koncu za nazaj popisali zgodbe. Bil je eden prvih, ki so poročali, kako so v Osijeku po začetku obrambne vojne branilci mrcvarili someščane. Nato pa še dve desetletji iskal priče in rekonstruiral usode pogrešanih, kar je privedlo tudi do sodnega procesa zoper prvo obrambno pest pokrajine in Tuđmanovega ljubljenca Branimirja Glavaša.

A Hedl pri tem ni napadal ne HDZ ne domovinske vojne, zanimala ga je stvar sama – kaj in kako se je dogajalo? Dokumentov mu niso dostavljali politični nasprotniki, po detektivsko jih je iskal sam. Njegova tema je bila v javnosti dolgo nezaželena, kdaj je trajalo leta, da je našel očividce, ki so vmes emigrirali, iskal jih je po Evropi in Srbiji, spraševal v vrhovih HDZ o zakulisjih in o notranjih bojih, hodil po mrtvašnicah in brskal za izvidi obdukcij. Ustavljal se je pri podrobnostih, ki so bodle v oči: stokilogramski možak, ki ni imel vojaške ne športne preteklosti, naj bi preplezal večmetrsko ograjo, da bi izvedel atentat na Glavaša sredi njegovega štaba. Hedl je sledeč sliki iskal njegove sorodnike, ki bi kaj povedali, potem pa se je izkazalo, da atentator s fotografije sploh ni bil ta, katerega ime so objavili. Kdo je bil, kje je izginil drugi, kam so poniknili tuji novinarji, kdo je sestavljal mednarodno brigado?

Knjiga, ki predstavi novinarstvo v vsej njegovi moči, neizčrpni energiji in avtonomnosti, torej kot profesijo, ki ji uspe zakrite slike realnosti prikazati v njihovi dejanski podobi.