Reševanje bank / Striženje na balin
Država si bo strošek reševanja bank zmanjšala z razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. Pravična delitev bremen ali nateg?
Med večjimi lastniki visoko tveganih hibridnih obveznic Abanke je tudi eden najuspešnejših slovenskih športnikov Primož Kozmus. (na fotografiji med sprejemanjem nagrade za osvojeno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 2009)
© Borut Krajnc
Evropske države so v prvih letih krize porabile milijarde evrov javnih sredstev, da so reševale večinoma zasebne banke. Takrat se to ni štelo za državno pomoč. Slovenija je ta vlak zamudila. Zdaj je Bruselj pristop k reševanju bank spremenil. Socializacija dolgov ni več v modi. Breme naj bi pravičneje porazdelili. Večje breme naj bi prevzeli tisti, ki so bili kolikor toliko poučeni o tveganjih, s čimer bi razbremenili davkoplačevalce na splošno. Stari koncept reševanja bank, tako imenovani ’bail-out’, naj bi nadomestil novi koncept ’bail-in’. To pomeni, da bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi lastniki in upniki.