8. 11. 2013 | Mladina 45 | Ekonomija
Striženje na balin
Država si bo strošek reševanja bank zmanjšala z razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. Pravična delitev bremen ali nateg?
Med večjimi lastniki visoko tveganih hibridnih obveznic Abanke je tudi eden najuspešnejših slovenskih športnikov Primož Kozmus. (na fotografiji med sprejemanjem nagrade za osvojeno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 2009)
© Borut Krajnc
Evropske države so v prvih letih krize porabile milijarde evrov javnih sredstev, da so reševale večinoma zasebne banke. Takrat se to ni štelo za državno pomoč. Slovenija je ta vlak zamudila. Zdaj je Bruselj pristop k reševanju bank spremenil. Socializacija dolgov ni več v modi. Breme naj bi pravičneje porazdelili. Večje breme naj bi prevzeli tisti, ki so bili kolikor toliko poučeni o tveganjih, s čimer bi razbremenili davkoplačevalce na splošno. Stari koncept reševanja bank, tako imenovani ’bail-out’, naj bi nadomestil novi koncept ’bail-in’. To pomeni, da bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi lastniki in upniki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Andrej Cetinski, Ljubljana
Striženje na balin
Pod gornjim naslovom je Urša Marn v Mladini objavila aktualen prispevek, v katerem razkriva problematičnost rešitve iz novele zakona o bančništvu, ki se nanaša na bančne hibridne in podrejene obveznice. Te obveznice, ki so jih izdale banke v sanaciji, naj bi bile namreč odslej izenačene s kapitalom, kar praktično pomeni, da so obveznice treh večjih bank v večinski lasti države (NLB, NKBM in Abanka) postale brez... Več